Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov.
Nas pa so sredi januarja povabili na 13. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov.
Nas pa so sredi januarja povabili na 13. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Kranjski furmani s Primskovega in Pevci iz Tuhinjske doline so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Kranjski furmani s Primskovega in Pevci iz Tuhinjske doline so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Naš pogled
Potem ko je mladi ameriški podpredsednik J.D. Vance v svojem dolgem govoru zbranim predstavnikom evropskih zaveznikov natočil čistega vina, ko jim je pridigal o nujnosti jasnih ciljev, o temeljih demokracije, svobodi govora, nesprejemljivosti cenzure, pomenu dialoga in poslušanja ljudstva in brezglavosti nekontroliranih migracij ter jih spomnil, da se je, če stavimo na učinkovito kolektivno varnost, treba držati dogovorov o vlaganju v obrambne sposobnosti in ne samo računati, da bo, ko bodo prišle težave, te rešila Amerika, je bil odziv predvidljiv.
Naš gost
O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.
Globine
V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!
Pogovor o
Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.
Pevci zapojte, godci zagodte
Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tudi v letošnjem letu oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, glavno besedo pa ima glasba - polke in valčki po željah poslušalk in poslušalcev.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu bo od jutri do četrtka potekala Tribuna. Referent Krščanske kulturne zveze za gledališče Milan Piko nam je povedal, da je to lutkovno-gledališko srečanje slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin s Koroške in največji mladinski gledališki festival na Koroškem. Krščanska kulturna zveza v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo že 50 let podpira gledališko dejavnost slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem. Tribuna bo letos potekala na treh prizoriščih v Celovcu in bo prinesla enajst predstav za vse starostne skupine. 26. februarja pa bo tudi večerna predstava, kjer bo gledališka skupina Teatr Srce iz Dobrle vasi s komedijo A.T. Linharta Matiček se ženi poskrbela za razvedrilo in smeh.