Napev - Odsev 2024, 1. del

240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

2. 12. 2024
Napev - Odsev 2024, 1. del

240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|2. 12. 2024
Napev - Odsev 2024, 1. del

240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 11. 2024
Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|25. 11. 2024
Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 11. 2024
Zopet bodo ptičice pesmi žvrgolele

V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.

Zopet bodo ptičice pesmi žvrgolele

V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zopet bodo ptičice pesmi žvrgolele

V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.

VEČ ...|18. 11. 2024
Zopet bodo ptičice pesmi žvrgolele

V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 11. 2024
Pridte v gorco k nam

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.

Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.

Pridte v gorco k nam

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.

Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pridte v gorco k nam

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.

Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.

VEČ ...|11. 11. 2024
Pridte v gorco k nam

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.

Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 11. 2024
Nocoj je en lep večer

Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Nocoj je en lep večer

Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Nocoj je en lep večer

Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|4. 11. 2024
Nocoj je en lep večer

Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 10. 2024
Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|28. 10. 2024
Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 10. 2024
Polka je ukazana

Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost. 

Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

Polka je ukazana

Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost. 

Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Polka je ukazana

Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost. 

Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|21. 10. 2024
Polka je ukazana

Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost. 

Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 10. 2024
Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|14. 10. 2024
Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Moja zgodba

VEČ ...|1. 12. 2024
Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 2. oddaja

V  Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.

Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 2. oddaja

V  Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.

Jože Bartolj

spominpolitikaFranc JezaŠpela ChomickiIvo JevnikarDrago ŠtokaAlenka Štoka

Duhovna misel

VEČ ...|4. 12. 2024
Vsak del je pomemben

Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Vsak del je pomemben

Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|29. 11. 2024
Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

Blaž Lesnik

naravahabitatibiodiverzitetanaravopisjeplaninstvobiodiverziteta

Svetovalnica

VEČ ...|4. 12. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Jože Bartolj

svetovanjemateja MačekPravne zagate

Spominjamo se

VEČ ...|4. 12. 2024
Spominjamo se dne 4. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 12. 2024
Piškoti se razlezejo

Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.

Piškoti se razlezejo

Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 12. 2024
Svetoletno romanje v Rim ni verski turizem, temveč srečanje s Kristusom

Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim. 

Svetoletno romanje v Rim ni verski turizem, temveč srečanje s Kristusom

Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim. 

s. Meta Potočnik

skupno romanjespreobrnjenjekako v Rim

Svetovalnica

VEČ ...|4. 12. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Jože Bartolj

svetovanjemateja MačekPravne zagate