Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

20. 5. 2024
Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|20. 5. 2024
Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 6. 2024
Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|17. 6. 2024
Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 6. 2024
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

VEČ ...|3. 6. 2024
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 5. 2024
26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

VEČ ...|27. 5. 2024
26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 5. 2024
Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

VEČ ...|13. 5. 2024
Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 5. 2024
Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

VEČ ...|6. 5. 2024
Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 4. 2024
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|29. 4. 2024
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|19. 6. 2024
Pravne zagate

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Odgovarjala je na vaša vprašanja.

Pravne zagate

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Odgovarjala je na vaša vprašanja.

Jože Bartolj

svetovanjeMateja MačekPravne zagate

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 6. 2024
Dr. Dejan Verčič in Miran Videtič o aktualnem dogajanju

V tokratni oddaji sta bila z nami dr. Dejan Verčič in Miran Videtič, govorili pa smo o aktualnem političnem dogajanju, o zmagovalcih in poražencih, o stavkovnih aktivnostih in pogajalskih sposobnostih, o komuniciranju in zavajanju.  

Dr. Dejan Verčič in Miran Videtič o aktualnem dogajanju

V tokratni oddaji sta bila z nami dr. Dejan Verčič in Miran Videtič, govorili pa smo o aktualnem političnem dogajanju, o zmagovalcih in poražencih, o stavkovnih aktivnostih in pogajalskih sposobnostih, o komuniciranju in zavajanju.  

Tanja Dominko

politika

Sol in luč

VEČ ...|18. 6. 2024
Past sreče

Tudi za srečo, tako kot za mnoge druge reči velja, da »bolj, kot si zanjo prizadevamo, bolj se nam izmika.« Zaradi iskanja sreče lahko postanemo nesrečni in celo depresivni. Kako se temu izogniti v tokratni oddaji Sol in luč, ko smo predstavili knjigo z naslovom Past sreče.

Past sreče

Tudi za srečo, tako kot za mnoge druge reči velja, da »bolj, kot si zanjo prizadevamo, bolj se nam izmika.« Zaradi iskanja sreče lahko postanemo nesrečni in celo depresivni. Kako se temu izogniti v tokratni oddaji Sol in luč, ko smo predstavili knjigo z naslovom Past sreče.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2024
Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaspominodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 6. 2024
Avstrija proti Zakonu o ohranitvi narave. Dan precizne kmetijske tehnike na kmetiji Karlovček.

V prvem delu oddaje je pritiske na Avstrijo, da sprejme Zakon o ohranitvi narave pojasnila Polona Globočnik z Avstrijske Kmetijsko gozdarske zbornice. V osrednjem delu pa smo z Martinom Mavsarjem specialistom s KGZ NM in Nejcem Rumpretom s kmetije Karlovček povabili na Dan tehnike, ki bo v soboto potekal na kmetiji Karlovček. Predstavili bodo precizno kmetovanje na področju sadjarstva in vinogradništva.

Avstrija proti Zakonu o ohranitvi narave. Dan precizne kmetijske tehnike na kmetiji Karlovček.

V prvem delu oddaje je pritiske na Avstrijo, da sprejme Zakon o ohranitvi narave pojasnila Polona Globočnik z Avstrijske Kmetijsko gozdarske zbornice. V osrednjem delu pa smo z Martinom Mavsarjem specialistom s KGZ NM in Nejcem Rumpretom s kmetije Karlovček povabili na Dan tehnike, ki bo v soboto potekal na kmetiji Karlovček. Predstavili bodo precizno kmetovanje na področju sadjarstva in vinogradništva.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 6. 2024
Gregor Čušin o predstavi Martin Krpan

Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizarja gledališko predstavo Martin KRPAN, Frana Levstika s številno igralsko zasedbo, ki jo bodo v režiji Gregorja Čušina odigrali na prostem, v Pristavi v Javorniškem Rovtu. Na predstavo v petek, 21. junija, ob 21.h nas je v pogovoru povabil režiser Gregor Čušin!

Gregor Čušin o predstavi Martin Krpan

Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizarja gledališko predstavo Martin KRPAN, Frana Levstika s številno igralsko zasedbo, ki jo bodo v režiji Gregorja Čušina odigrali na prostem, v Pristavi v Javorniškem Rovtu. Na predstavo v petek, 21. junija, ob 21.h nas je v pogovoru povabil režiser Gregor Čušin!

Jože Bartolj

kulturagledališčeMartin KrpanGregor ČušinFarno kulturno društvo Koroška Bela

Komentar Družina

VEČ ...|20. 6. 2024
Klemen Čeligoj: Oblaki v šolskem ogledalu

Naloga vsakega od nas, šolnikov, pa tudi učencev in staršev je, da skušamo katero od pack pobrisati.

Klemen Čeligoj: Oblaki v šolskem ogledalu

Naloga vsakega od nas, šolnikov, pa tudi učencev in staršev je, da skušamo katero od pack pobrisati.

Klemen Čeligoj

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|20. 6. 2024
Spominjamo se dne 20. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 6. 2024
Anko Lipušček Miklavič - Inovativnost v tradiciji?

Ob podelitvi najbolj inovativnih živil smo pred meseci k pogovoru povabili Anko Lipušček Miklavič, ki je bila dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, zdaj je v pokoju, poznana pa je tudi kot strastna zeliščarica. Vprašali smo jo po zgodbi, ki so jo ustvarjali v mlekarni in kako ob inovativnosti ostati predan tradiciji

Anko Lipušček Miklavič - Inovativnost v tradiciji?

Ob podelitvi najbolj inovativnih živil smo pred meseci k pogovoru povabili Anko Lipušček Miklavič, ki je bila dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, zdaj je v pokoju, poznana pa je tudi kot strastna zeliščarica. Vprašali smo jo po zgodbi, ki so jo ustvarjali v mlekarni in kako ob inovativnosti ostati predan tradiciji

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo