Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

8. 4. 2024
Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|8. 4. 2024
Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 5. 2024
Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

VEČ ...|13. 5. 2024
Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 5. 2024
Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

VEČ ...|6. 5. 2024
Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 4. 2024
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|29. 4. 2024
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 4. 2024
Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|22. 4. 2024
Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 4. 2024
Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

VEČ ...|1. 4. 2024
Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 3. 2024
Mati te je poškropila

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.

Mati te je poškropila

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Mati te je poškropila

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.

VEČ ...|25. 3. 2024
Mati te je poškropila

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|14. 5. 2024
Čudež hvaležnosti

Le kdo lahko danes reče, da ni pod stresom, da ga ne gane potrošništvo in da je povsem izpolnjen s smislom življenja? Lionel Dalle v knjigi z naslovom Čudež hvaležnosti plast za plastjo razkriva pasti sodobnega življenja in ponuja protistrup. Hvaležnost! 

Čudež hvaležnosti

Le kdo lahko danes reče, da ni pod stresom, da ga ne gane potrošništvo in da je povsem izpolnjen s smislom življenja? Lionel Dalle v knjigi z naslovom Čudež hvaležnosti plast za plastjo razkriva pasti sodobnega življenja in ponuja protistrup. Hvaležnost! 

Tadej Sadar

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|19. 5. 2024
Pridi sveti duh

Neki kmet je našel orlovsko jajce. Nesel ga je ...

Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Pridi sveti duh

Neki kmet je našel orlovsko jajce. Nesel ga je ...

Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 5. 2024
Aleš Maver: Protesti v Gruziji

Prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik je bil naš gost v tretji majski oddaji. Ustavili smo se ob vrenju in protestih v Gruziji, ki so posledica sprejemanja sporne zakonodaje, in pogledali kakšna je evropska perspektiva te države, ki ima od decembra status kandidatke za članstvo v EU.

Aleš Maver: Protesti v Gruziji

Prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik je bil naš gost v tretji majski oddaji. Ustavili smo se ob vrenju in protestih v Gruziji, ki so posledica sprejemanja sporne zakonodaje, in pogledali kakšna je evropska perspektiva te države, ki ima od decembra status kandidatke za članstvo v EU.

Robert Božič

politika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 5. 2024
Pretep v vzgojni hiši

V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.

Pretep v vzgojni hiši

V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Pojdite in učite

VEČ ...|19. 5. 2024
Skupina SLED

Govorili o življenju v skupnosti in pričevanjih misijonark. Sestra Andreja je delila svoje izkušnje in poudarila razliko med prostovoljstvom in misijonskim klicem ter pomembnost osebnih odnosov. Sestra Fani je izpostavila izzive deljenja ljubezni z otroki v Bocvani in poudarila vlogo duhovne podpore. Skupina SLED se je poglobila v samopoznavanje in pomen duhovne podpore. Osvetlili smo pomen vere, skupnosti ter spodbujanja k rasti in duhovni povezanosti.

Skupina SLED

Govorili o življenju v skupnosti in pričevanjih misijonark. Sestra Andreja je delila svoje izkušnje in poudarila razliko med prostovoljstvom in misijonskim klicem ter pomembnost osebnih odnosov. Sestra Fani je izpostavila izzive deljenja ljubezni z otroki v Bocvani in poudarila vlogo duhovne podpore. Skupina SLED se je poglobila v samopoznavanje in pomen duhovne podpore. Osvetlili smo pomen vere, skupnosti ter spodbujanja k rasti in duhovni povezanosti.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|19. 5. 2024
Škof Peter Štumpf o binkoštih

V oddaji je bil sogovornik murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je spregovoril o moči Svetega Duha in njegovi vlogi v našem življenju, pa tudi o svojih vtisih z župnij, kjer je letos že podeljeval zakrament svete birme. Spomnili smo se tudi nedavnega tradicionalnega romanja gasilcev na Brezjah in sklepa Slomškovega bralnega priznanja na Ponikvi.

Škof Peter Štumpf o binkoštih

V oddaji je bil sogovornik murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je spregovoril o moči Svetega Duha in njegovi vlogi v našem življenju, pa tudi o svojih vtisih z župnij, kjer je letos že podeljeval zakrament svete birme. Spomnili smo se tudi nedavnega tradicionalnega romanja gasilcev na Brezjah in sklepa Slomškovega bralnega priznanja na Ponikvi.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Spominjamo se

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominjamo se dne 19. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče