Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon.
Pevci zapojte, godci zagodte
Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon.
Pevci zapojte, godci zagodte
Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Doživetja narave
V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Globine
V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Slovencem po svetu in domovini
V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje). Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.
Kmetijska oddaja
V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.
Radijski misijon 2023
Skoraj polovica mojih let življenja je stran od mojega največjega greha. Splav. Umor svojega otroka. Takrat seveda tega nisem dojemala tako, nisem si pustila razumeti te resnice. Verjela sem, vsaj na površini, laži – to je le skupek celic. Tako je začela svojo pripoved Janja Kolenc, ki je preživela težko otroštvo zaradi ločitve staršev, sledila so burna najstniška leta, v katerih je posegala po alkoholu in se vdajala raznim avanturam s fanti. Sama pravi, da je bila ateistka. Kaj se je zgodilo in kako je srečala Jezusa pa prisluhnite v pričevanju.
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.
Duhovna misel
Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo (Matejev evangelij 13, 44).