Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon. 

Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.

Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi. 

Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.

Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.

Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.