Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Njihov prepoznavni znak je oranžna barva. Projekt Društva Šola zdravja deluje od leta 2006, ko je nastala prva skupina v Celju. Trenutno deluje okoli 250 skupin v 90 občinah. Zelo aktivni so tudi člani, oziroma članice omenjenega društva v Domžalah, ki jih 10-o leto poleg jutranje telovadbe, druži tudi ljudska pesem. Pevsko skupino društva Šola zdravja Domžale smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.
Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.
Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.
V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.
V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Beseda je zakon!
Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih.
Duhovna misel
Danes je god svetnika, ki je zapisan celo v našem pravopisu. Najdemo ga pod geslom žegen. Saj veste kateri svetnik je to ...
Svetovalnica
V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu ste spoznali vrhunsko gledališko in filmsko igralko Natašo Barbaro Gračner. Morda se je spomnite iz Pevčevega filma Carmen, morda kot strogo ravnateljico v Bičkovem filmu Razredni sovražnik; ljubitelje gledališča je zagotovo presunila v vlogi Medeje, v teh dneh jo lahko vidite v predstavi Zdravnica v ljubljanski Drami. Nataša Barbara Gračner je odigrala več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, ki so brez izjeme poglobljene karakterne študije dramskih likov. Za svoje delo je bilo večkrat nagrajena; nazadnje je lani junija prejela Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke. Kaj jo je potegnilo v svet gledališča, s čim jo očara še danes, kako je delati z mladimi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – o vsem tem in še marsičem v oddaji Naš gost.
Naš pogled
Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Kulturni utrinki
Komorni zbor Glasis je v lanskem letu začel projekt ‚Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja’. Želeli so pridobiti nova glasbena dela s priredbami ljudskih pesmi iz dela Slovenije, ki se ne znajde pogosto na zemljevidu glasbene literature. Razpisali so natečaj in nagrajene skladbe bodo krstno izvedene na dveh koncertih, ki bosta 6. in 8. februarja v veliki koncertni dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. Več pa nam je povedala predsednica Komornega zbora Glasis Martina Horvat.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem.
Svetovalnica
V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije.