Matjaž Mastnak: Med človekom in naravo je večen dialog

Ob razcvetu narave smo k pogovoru povabili Matjaža Mastnaka, direktorja Arboretuma Voljči Potok, kjer si lahko ogledamo tudi rožni vrt z vrtnicami, razmnoženimi iz vatikanskih vrtov, ki so poimenovane tudi po papežih. O drevesih, odnosu med človekom in naravo, o razvoju in tudi o bontonu ob obisku vrta, smo se med drugim pogovarjali.     

Zadovoljstvo rodi samo odgovorno ravnanje

Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Ponovili smo pogovor z njim izpred dveh let, ko smo govorili o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, pravi, pa o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar? 

Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

Nada Žgur - pričevanje skozi glasbo

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«

“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”  

Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Smernik za smisel

Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.  

Slovenka leta 2024

Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili.