Is podcast
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo v nizu rubrik in oddaj tudi v četrtkovi popoldanski pogovorni oddaji spoznali mag. Tineta Beca, profesorja glasbene umetnosti, skladatelja, pevca, zborovodjo, pianista, očeta in moža. Njegov pedagoški pristop je zelo kreativen, številne mlade uspešno zna navdušiti za glasbo, za odprt odnos do različnih zvrsti in predvsem za spoznavanje različnega, za razumevanje duha časa, v katerem določena glasba nastaja.in kakšna so njena sporočila. Pogovor z njim je bil tudi v spodbudo k sodelovanju pri dobrodelni akciji, za darovanje v šolski sklad, v pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin.
družba duhovnost glasba izobraževanje mladi pogovor vzgoja kultura
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo v nizu rubrik in oddaj tudi v četrtkovi popoldanski pogovorni oddaji spoznali mag. Tineta Beca, profesorja glasbene umetnosti, skladatelja, pevca, zborovodjo, pianista, očeta in moža. Njegov pedagoški pristop je zelo kreativen, številne mlade uspešno zna navdušiti za glasbo, za odprt odnos do različnih zvrsti in predvsem za spoznavanje različnega, za razumevanje duha časa, v katerem določena glasba nastaja.in kakšna so njena sporočila. Pogovor z njim je bil tudi v spodbudo k sodelovanju pri dobrodelni akciji, za darovanje v šolski sklad, v pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin.
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo v nizu rubrik in oddaj tudi v četrtkovi popoldanski pogovorni oddaji spoznali mag. Tineta Beca, profesorja glasbene umetnosti, skladatelja, pevca, zborovodjo, pianista, očeta in moža. Njegov pedagoški pristop je zelo kreativen, številne mlade uspešno zna navdušiti za glasbo, za odprt odnos do različnih zvrsti in predvsem za spoznavanje različnega, za razumevanje duha časa, v katerem določena glasba nastaja.in kakšna so njena sporočila. Pogovor z njim je bil tudi v spodbudo k sodelovanju pri dobrodelni akciji, za darovanje v šolski sklad, v pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin.
Via positiva
Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.
Via positiva
Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.
Via positiva
Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop.
Via positiva
Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop.
Via positiva
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Via positiva
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Via positiva
Kako živijo nabiralci, kaj vse se skriva okoli nas, v naravnem okolju, kako bi tudi sami zaživeli bolj naravno? Pred prvim slovenskim Festivalom nabiralništva smo v gostili dr. Katjo Rebolj, biologinjo, doktorico znanosti, nabiralko in čebelarko, ki je spisala tudi knjigi o divjih rastlinah.
Via positiva
Kako živijo nabiralci, kaj vse se skriva okoli nas, v naravnem okolju, kako bi tudi sami zaživeli bolj naravno? Pred prvim slovenskim Festivalom nabiralništva smo v gostili dr. Katjo Rebolj, biologinjo, doktorico znanosti, nabiralko in čebelarko, ki je spisala tudi knjigi o divjih rastlinah.
Via positiva
Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.
Via positiva
Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.
Via positiva
z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu.
Via positiva
z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu.
Via positiva
Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.
Via positiva
Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.
Via positiva
Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega.
Via positiva
Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Globine
Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič.
Naš pogled
Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Slovencem po svetu in domovini
V Vadsteni je potekalo 50. vseslovensko romanje in srečanje Slovencev na Švedskem, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar - več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so imeli žegnanje, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. V Ljubljani in Vipavi bodo potekale letošnje prireditve Dobrodošli doma, v imenu organizatorja Izseljenskega društva Slovenija v svetu pojasnjuje generalni tajnik Boštjan Kocmur.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …
Pogovor o
Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.
Kulturni utrinki