Is podcast
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Nataša Ličen

družba zgodovina narod politika pogovor

20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Nataša Ličen

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Nataša Ličen

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Via positiva

VEČ ...|4. 8. 2022
Mag. Gregor Deleja, ravnatelj: Zrelostni izpit mladostnika se kaže v odgovornosti

Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe

Mag. Gregor Deleja, ravnatelj: Zrelostni izpit mladostnika se kaže v odgovornosti

Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe

vzgoja kultura glasba družba šola izobraževanje

Via positiva

Mag. Gregor Deleja, ravnatelj: Zrelostni izpit mladostnika se kaže v odgovornosti

Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe

VEČ ...|4. 8. 2022
Mag. Gregor Deleja, ravnatelj: Zrelostni izpit mladostnika se kaže v odgovornosti

Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe

Nataša Ličen

vzgoja kultura glasba družba šola izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|28. 7. 2022
Anže Kos: V profesionalni košarki išče prostor osebnega razvoja

Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa. 

Anže Kos: V profesionalni košarki išče prostor osebnega razvoja

Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa. 

šport pogovor duhovnost družba

Via positiva

Anže Kos: V profesionalni košarki išče prostor osebnega razvoja

Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa. 

VEČ ...|28. 7. 2022
Anže Kos: V profesionalni košarki išče prostor osebnega razvoja

Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa. 

Nataša Ličen

šport pogovor duhovnost družba

Via positiva

VEČ ...|21. 7. 2022
Noah Charney - Slovenija je najboljša. To lahko rečem, ker sem živel v številnih drugih državah.

Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.    

Noah Charney - Slovenija je najboljša. To lahko rečem, ker sem živel v številnih drugih državah.

Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.    

družba pogovor kultura

Via positiva

Noah Charney - Slovenija je najboljša. To lahko rečem, ker sem živel v številnih drugih državah.

Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.    

VEČ ...|21. 7. 2022
Noah Charney - Slovenija je najboljša. To lahko rečem, ker sem živel v številnih drugih državah.

Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.    

Nataša Ličen

družba pogovor kultura

Via positiva

VEČ ...|14. 7. 2022
Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Beseda je prvo zdravilo

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.  

Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Beseda je prvo zdravilo

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.  

družba zdravstvo izobraževanje

Via positiva

Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Beseda je prvo zdravilo

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.  

VEČ ...|14. 7. 2022
Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Beseda je prvo zdravilo

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.  

Nataša Ličen

družba zdravstvo izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|7. 7. 2022
Luka Novak, MasterChef 2022

»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.   

Luka Novak, MasterChef 2022

»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.   

družba pogovor

Via positiva

Luka Novak, MasterChef 2022

»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.   

VEČ ...|7. 7. 2022
Luka Novak, MasterChef 2022

»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.   

Nataša Ličen

družba pogovor

Via positiva

VEČ ...|30. 6. 2022
Dr. Miha Kos: Recimo ne vem, ko česa ne vemo. Učimo se na svojih napakah.

Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.” 

Dr. Miha Kos: Recimo ne vem, ko česa ne vemo. Učimo se na svojih napakah.

Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.” 

odnosi pogovor izobraževanje družba

Via positiva

Dr. Miha Kos: Recimo ne vem, ko česa ne vemo. Učimo se na svojih napakah.

Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.” 

VEČ ...|30. 6. 2022
Dr. Miha Kos: Recimo ne vem, ko česa ne vemo. Učimo se na svojih napakah.

Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.” 

Nataša Ličen

odnosi pogovor izobraževanje družba

Via positiva

VEČ ...|23. 6. 2022
Anita Šumer, Umetnost krašenja kruha - najboljša kuharska knjiga na svetu

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

Anita Šumer, Umetnost krašenja kruha - najboljša kuharska knjiga na svetu

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

odnosi pogovor družba

Via positiva

Anita Šumer, Umetnost krašenja kruha - najboljša kuharska knjiga na svetu

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

VEČ ...|23. 6. 2022
Anita Šumer, Umetnost krašenja kruha - najboljša kuharska knjiga na svetu

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor družba

Via positiva

VEČ ...|16. 6. 2022
Sonja Pungertnik: Odpuščanje ni isto kot sprava

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

Sonja Pungertnik: Odpuščanje ni isto kot sprava

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

odnosi pogovor svetovanje duhovnost družba

Via positiva

Sonja Pungertnik: Odpuščanje ni isto kot sprava

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

VEČ ...|16. 6. 2022
Sonja Pungertnik: Odpuščanje ni isto kot sprava

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor svetovanje duhovnost družba

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|8. 8. 2022
V+D-N

Don Bosko je mlade fante učil prav živeti. Povsem preprosto formulo jim je zaupal: V+D-N. Saj bi vam radi povedali kaj je mislil z njo, kaj pomeni, pa bi vam vnaprej razkrili bistvo novega dela zgodbe o velikanu. Zato: prisluhnite, vabljeni!

V+D-N

Don Bosko je mlade fante učil prav živeti. Povsem preprosto formulo jim je zaupal: V+D-N. Saj bi vam radi povedali kaj je mislil z njo, kaj pomeni, pa bi vam vnaprej razkrili bistvo novega dela zgodbe o velikanu. Zato: prisluhnite, vabljeni!

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Duhovna misel

VEČ ...|11. 8. 2022
Vredno truda

Poskusi razumeti ljudi okoli sebe, vživi se v njihov položaj, skoči malo v njihovo kožo.

Vredno truda

Poskusi razumeti ljudi okoli sebe, vživi se v njihov položaj, skoči malo v njihovo kožo.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|9. 8. 2022
Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardopustpoletjepočitnicepotovanjeprepir

Za življenje

VEČ ...|6. 8. 2022
Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnostimirotrocidružbapoletjepočitnice

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentardružbapolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 8. 2022
Jožica Ličen o letošnji likovni koloniji Umetniki za karitas

Jožica Ličen o letošnji likovni koloniji Umetniki za karitas

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za karitas 2022Jožica Ličen

Spominjamo se

VEČ ...|11. 8. 2022
Spominjamo se dne 11. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvonaravainovativnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 8. 2022
Branko Tomažič: Cilji SKP bi morali biti jasno definirani!

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Branko Tomažič: Cilji SKP bi morali biti jasno definirani!

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Robert Božič

naravakmetijstvoSKP