Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

Drago Jerebic

Dr. Drago Jerebic je zakonski in družinski terapevt, v pogovoru smo izpostavili izzive počitniško dopustniškega časa za zakonski in partnerski odnos. V času zaključevanja šolskih obveznosti in ob izpitnem obdobju, smo se pogovarjali tudi o motivaciji. 

Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

Jure Počkaj: V operah so večne teme človeka

Jure Počkaj je eden najbolj dovršenih baritonistov med srednjo in južno Evropo. Prepoznan je po svoji glasovni barvitosti, cenjen zaradi vznemirljivega, močnega glasu in prepričljive igralske interpretacije, pravijo poznavalci. Trenutno je zaposlen kot solist v reški operni hiši, zasebno predan mož in oče, ter zvest domačemu kraju. Vpet je v več glasbenih sestavov, pripravlja redno tudi samostojne koncerte, sodeluje s Pokvarjenim orkestrom, z zasedbo, v kateri igrajo glasbeniki iz nekdanje skupine Forgotten Eden (Pozabljen raj), v kateri je Jure Počkaj pred leti prepeval. 

Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Mastnak: Med človekom in naravo je večen dialog

Ob razcvetu narave smo k pogovoru povabili Matjaža Mastnaka, direktorja Arboretuma Voljči Potok, kjer si lahko ogledamo tudi rožni vrt z vrtnicami, razmnoženimi iz vatikanskih vrtov, ki so poimenovane tudi po papežih. O drevesih, odnosu med človekom in naravo, o razvoju in tudi o bontonu ob obisku vrta, smo se med drugim pogovarjali.