Is podcast Ob 30. obletnici samostojnosti Is podcast
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Tone Gorjup

komentar Jelko Kacin Oman Janša nadškof Šuštar osamosvojitev JLA STA vojna za Slovenijo slovenska vojska Pekre Kočevska Reka covid-19 cepljenje

22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Tone Gorjup

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Tone Gorjup

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Naš pogled

VEČ ...|23. 5. 2023
Jože Bartolj: Dnevi spomina in prošnja Mariji

V Sloveniji so se pojavili ukrepi vlade, ki so sprožili razpravo o njihovem vplivu na demokracijo. Med spornimi dejanji je bil pogreb z vojaškimi častmi Janeza Zemljariča, ukinitev muzejske institucije in provokativna gesta umetnice. Poleg tega je bil ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ti ukrepi so povzročili nelagodje in nezadovoljstvo, saj se postavlja vprašanje o spoštovanju zgodovinskih zločinov in svobode izražanja.

Jože Bartolj: Dnevi spomina in prošnja Mariji

V Sloveniji so se pojavili ukrepi vlade, ki so sprožili razpravo o njihovem vplivu na demokracijo. Med spornimi dejanji je bil pogreb z vojaškimi častmi Janeza Zemljariča, ukinitev muzejske institucije in provokativna gesta umetnice. Poleg tega je bil ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ti ukrepi so povzročili nelagodje in nezadovoljstvo, saj se postavlja vprašanje o spoštovanju zgodovinskih zločinov in svobode izražanja.

komentar

Naš pogled

Jože Bartolj: Dnevi spomina in prošnja Mariji

V Sloveniji so se pojavili ukrepi vlade, ki so sprožili razpravo o njihovem vplivu na demokracijo. Med spornimi dejanji je bil pogreb z vojaškimi častmi Janeza Zemljariča, ukinitev muzejske institucije in provokativna gesta umetnice. Poleg tega je bil ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ti ukrepi so povzročili nelagodje in nezadovoljstvo, saj se postavlja vprašanje o spoštovanju zgodovinskih zločinov in svobode izražanja.

VEČ ...|23. 5. 2023
Jože Bartolj: Dnevi spomina in prošnja Mariji

V Sloveniji so se pojavili ukrepi vlade, ki so sprožili razpravo o njihovem vplivu na demokracijo. Med spornimi dejanji je bil pogreb z vojaškimi častmi Janeza Zemljariča, ukinitev muzejske institucije in provokativna gesta umetnice. Poleg tega je bil ukinjen nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ti ukrepi so povzročili nelagodje in nezadovoljstvo, saj se postavlja vprašanje o spoštovanju zgodovinskih zločinov in svobode izražanja.

Jože Bartolj

komentar

Naš pogled

VEČ ...|16. 5. 2023
Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?

V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.


 

Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.


 

Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.


 

Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.


 

Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.

Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?

V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.


 

Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.


 

Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.


 

Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.


 

Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.

komentar info komunizem družba

Naš pogled

Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?

V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.


 

Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.


 

Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.


 

Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.


 

Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.

VEČ ...|16. 5. 2023
Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?

V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.


 

Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.


 

Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.


 

Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.


 

Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.

Alen Salihović

komentar info komunizem družba

Naš pogled

VEČ ...|9. 5. 2023
Glasba pozna pot do srca

Nedolgo nazaj sem bil izzvan z iskrenim vprašanjem o pomenu in uporabni vrednosti krščanske, predvsem sodobne krščanske glasbe in bom zato v nekaj mislih poskušal sebi in drugim odgovoriti na to vprašanje. Ali ima torej ta duhovna glasba, ki je mnogokrat označena kot glasba za mlade, za kristjane in seveda tudi za nas katoličane kakšno resnično vrednost …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Glasba pozna pot do srca

Nedolgo nazaj sem bil izzvan z iskrenim vprašanjem o pomenu in uporabni vrednosti krščanske, predvsem sodobne krščanske glasbe in bom zato v nekaj mislih poskušal sebi in drugim odgovoriti na to vprašanje. Ali ima torej ta duhovna glasba, ki je mnogokrat označena kot glasba za mlade, za kristjane in seveda tudi za nas katoličane kakšno resnično vrednost …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar glasba vera krščanstvo Jezus mladi Ritem srca

Naš pogled

Glasba pozna pot do srca

Nedolgo nazaj sem bil izzvan z iskrenim vprašanjem o pomenu in uporabni vrednosti krščanske, predvsem sodobne krščanske glasbe in bom zato v nekaj mislih poskušal sebi in drugim odgovoriti na to vprašanje. Ali ima torej ta duhovna glasba, ki je mnogokrat označena kot glasba za mlade, za kristjane in seveda tudi za nas katoličane kakšno resnično vrednost …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|9. 5. 2023
Glasba pozna pot do srca

Nedolgo nazaj sem bil izzvan z iskrenim vprašanjem o pomenu in uporabni vrednosti krščanske, predvsem sodobne krščanske glasbe in bom zato v nekaj mislih poskušal sebi in drugim odgovoriti na to vprašanje. Ali ima torej ta duhovna glasba, ki je mnogokrat označena kot glasba za mlade, za kristjane in seveda tudi za nas katoličane kakšno resnično vrednost …

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentar glasba vera krščanstvo Jezus mladi Ritem srca

Naš pogled

VEČ ...|2. 5. 2023
Duševno zdravje

Tokrat je Naš pogled pripravila s. Meta Potočnik. 

Duševno zdravje

Tokrat je Naš pogled pripravila s. Meta Potočnik. 

komentar

Naš pogled

Duševno zdravje

Tokrat je Naš pogled pripravila s. Meta Potočnik. 

VEČ ...|2. 5. 2023
Duševno zdravje

Tokrat je Naš pogled pripravila s. Meta Potočnik. 

Meta Potočnik

komentar

Naš pogled

VEČ ...|25. 4. 2023
Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...


 

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?


 

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.


 

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.


 

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.


 

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!


 

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.


 

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...


 

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...


 

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.


 

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!


 

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...


 

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?


 

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.


 

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.


 

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.


 

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!


 

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.


 

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...


 

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...


 

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.


 

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!


 

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

komentar politika vlada kmetje

Naš pogled

Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...


 

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?


 

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.


 

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.


 

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.


 

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!


 

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.


 

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...


 

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...


 

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.


 

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!


 

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

VEČ ...|25. 4. 2023
Ob obletnici, ki to ni!

24. aprila 2022 so volitve prinesle novo sestavo državnega zbora. Včeraj je tako minilo leto dni od tega dogodka. V predvolilni kampanji, ki jo je zaznamovala korona in izogibanje glavnega akterja volitev prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba jasnim odgovorom, predvsem pa predstavitvi programa, smo slišali veliko obljub. Še več, bilo je toliko zatrjevanja, česa ne bodo počeli v primeru izvolitve, da so mnogi nasledli tem besedam in praznim obljubam in tako kot že tolikokrat poprej kupili mačka v žaklju. Brez programa, brez jasnih obrazov, kdo bo zastopal volivce, še več, karizma je bila pred vsebino, leporečenje pred dejanji...


 

In kje smo danes po letu volitev? Gibanje Svoboda je v primerjavi z lanskim letom po anketah izgubilo kar 20 odstotkov javne podpore. Kar ni presenečenje, saj so iz tedna v teden z obljubami, kako ne bodo delali, požirali lastne besede in tako do danes ugotovili, da reform takšnih, kot so jih želeli, ne bo, da bodo strokovni sveti ugotavljali kaj in kako jesti, se zdraviti, pomagati kmetijstvu, gospodarstvu... Besede, besede, besede ob tem pa kup časovnic in praznih obljub. Predvsem pa, kot pravi premier, preslabo skomuniciranih akcij, zato naj bi v prihodnje pred nas prihajali zgolj z rezultati. Tukaj pa se postavi vprašanje, s kakšnimi rezultati? Takšnimi, ki bodo dobri za njih ali tudi za nas državljane?


 

Če bodo postopali tako rokohitrsko kot so pri obljubi 600 evrov dodatka uslužbencem v pravosodju ter pri piraovski potezi o ukinitvi, čeprav to ni, dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kar čez noč so na plano privlekli stari zakon Levice in ga vložili, v strahu, da tega pred njimi ne bi storil Pavle Rupar in gibanje 1. oktober. In to je tudi vse, kar je bilo storjeno, če seveda ne omenim slabih davčnih popravkov, ki so začeli veljati v začetku leta in so številne prej sprejete ukrepe odpravili. Novela zakona o dohodnini je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, prav tako je zvišala obdavčitev najvišjih plač in tudi najemnin.


 

In v tem stilu lahko glede na veliko trošenje, ki si ga privošči ta vlada, tudi z večjim državnim aparatom, imamo namreč največ ministrstev v zgodovini samostojne Slovenije, če seveda izvzamemo osamosvojitveno vlado, pričakujemo nove in nove davčne obremenitve. Treba bo plačati račune. Tako pač je, če na pozicijo prideš s pomočjo »svoje« civilne družbe ter odpadnikov iz parlamenta. Vsak hoče svoje.


 

Ob tem pa bode v oči odnos aktualne oblasti do civilne družbe, ki ji ni po volji. Ko protestirajo »ne njihovi« gre za politično spodbujene proteste, če protestirajo njihovi pa jim kimajo, prisluhnejo, celo njihove zakone vključujejo v parlamentarno proceduro. Milo rečeno, narobe svet. Narobe svet, ker se politika tako ne dela. To, čemur smo priča, ni več prava demokracija. Gre za igranje z demokracijo, izigravanje vrednot osamosvojitve in vsega za kar so se borili naši predniki, ki se niso osamosvojili leta 1945, ampak bistvo kasneje. Številni so po tem letu zaradi nestrinjanja s komunisti ostali brez življenja, bili izgnani ali pa so sami odšli, saj so vedeli, da se jim ne piše nič dobrega.


 

Danes pa smo priča, da se te ljudi ubija še enkrat. Še enkrat se jih izganja s tem, ko se oblast klanja ustanovitvi Komunistične partije Slovenije, ki je takrat povzročala in tudi še danes povzroča gorje narodu. Žalostno, kako nizko smo padli!


 

Ne morem mimo jeznih kmetov, ki so danes že drugič protestirali proti vse večjim omejitvam in zmanjšanju njihovih obdelovalnih površin zaradi Nature 2000 in so glasno proti spornemu kanalu C0. Kmetje so poleg upokojencev edini, ki so se do danes jasno uprli tej vladi in ljubljanskemu županu. Ta vlada in mestna oblast pa jim ne želi prisluhniti oziroma jim prisluhne le pred kamerami potem pa naredi po svoje. Vse bolj jasno je, da so protesti in podpora posameznim skupinam edini način, da pridejo s svojimi stališči v medije in med ljudi.


 

Brez kmeta ni hrane, smo slišali v minulih dneh, a to kabineta predsednika vlade in njegovih sodelavk vegank ter ljubiteljic živali ne moti. Še več, vegansko hrano bi radi spravili v vrte in šole, kljub jasnemu nasprotovanju pediatrov. In še bi lahko našteval težave, a se bom tukaj ustavil...


 

In kako naprej, kaj lahko pričakujemo? Vse dokler bodo večinski mediji brez trohice kritičnosti obravnavali afriško opičje podvige predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, prazne obljube premiera Roberta Goloba in njegove ekipe, samovoljo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ob tem pa s prstom kazali na edinega nasprotnika proti kateremu so se združili, to pa je Janezu Janši, ne bo sprememb. Ne bo nič bolje. Še slabše bo. Danes je na vrsti kmet, ki mu jemljejo, jutri bo delavec, nato gospodarstvenik, pač kot sem že dejal, račune je treba plačati in denar je treba nekje dobiti...


 

Čas je, da se po letu dni od volitev politika sestavi. Da se zave, da ni bila izvoljena za lastne interese ampak za dobrobit državljanov. Predvsem vladna, deloma pa tudi opozicijska stran, bosta morali stopiti dva koraka nazaj in narediti enega skupaj naprej. Z dialogom. Ne z metanjem polen. Teh se nabira vse več in preko njih ne padajo več samo politiki ampak narod. Nedavno so v eni od trgovin zalotili rednega kupca, ki je ukradel dva kilograma riža, prodajalke so ga ujele in se družno odločile, da ga spustijo skupaj z rižem. Dragi moji, to ni politika, ki so jo obljubljali. To ni stanje, ki je človeka vredno življenje.


 

Danes je še čas, da vladni predstavniki in tudi drugi akterji ugotovijo, da voz drvi v povsem drugo smer. Treba ga je ustaviti in usmeriti na pravo pot. Mogoče je za marsikoga že prepozno, a verjamem, da ne za vse!


 

Naš pogled sem pripravil Alen Salihović.

Alen Salihović

komentar politika vlada kmetje

Naš pogled

VEČ ...|18. 4. 2023
Manca Hribar: Zima za pozabit

Ključ mirnega družinskega življenja je v načrtovanju. A vsega se ne da kontrolirati. Na nekatere stvari nimamo vpliva, imamo pa jasno izbiro.

Hvaležnost je tista, ki človeka drži pokonci v še tako brezizhodni situaciji.

Manca Hribar: Zima za pozabit

Ključ mirnega družinskega življenja je v načrtovanju. A vsega se ne da kontrolirati. Na nekatere stvari nimamo vpliva, imamo pa jasno izbiro.

Hvaležnost je tista, ki človeka drži pokonci v še tako brezizhodni situaciji.

komentar

Naš pogled

Manca Hribar: Zima za pozabit

Ključ mirnega družinskega življenja je v načrtovanju. A vsega se ne da kontrolirati. Na nekatere stvari nimamo vpliva, imamo pa jasno izbiro.

Hvaležnost je tista, ki človeka drži pokonci v še tako brezizhodni situaciji.

VEČ ...|18. 4. 2023
Manca Hribar: Zima za pozabit

Ključ mirnega družinskega življenja je v načrtovanju. A vsega se ne da kontrolirati. Na nekatere stvari nimamo vpliva, imamo pa jasno izbiro.

Hvaležnost je tista, ki človeka drži pokonci v še tako brezizhodni situaciji.

Manca Hribar

komentar

Naš pogled

VEČ ...|11. 4. 2023
Romi so mi ukradli kolo, Cigani so mi vrnili kolo

Urša Sešek je opisala dogodek, ki bi se lahko zgodil kjerkoli, komurkoli … Razplet zapleta ob ukradenem kolesu pa je precej nenavaden, zelo zgovoren in lahko tudi poučen. Resnična dogodivščina, ki lahko vrne zaupanje v dobro.

Romi so mi ukradli kolo, Cigani so mi vrnili kolo

Urša Sešek je opisala dogodek, ki bi se lahko zgodil kjerkoli, komurkoli … Razplet zapleta ob ukradenem kolesu pa je precej nenavaden, zelo zgovoren in lahko tudi poučen. Resnična dogodivščina, ki lahko vrne zaupanje v dobro.

komentar Cigani Romi kraja kolesa dobrota ljudi Urša Sešek

Naš pogled

Romi so mi ukradli kolo, Cigani so mi vrnili kolo

Urša Sešek je opisala dogodek, ki bi se lahko zgodil kjerkoli, komurkoli … Razplet zapleta ob ukradenem kolesu pa je precej nenavaden, zelo zgovoren in lahko tudi poučen. Resnična dogodivščina, ki lahko vrne zaupanje v dobro.

VEČ ...|11. 4. 2023
Romi so mi ukradli kolo, Cigani so mi vrnili kolo

Urša Sešek je opisala dogodek, ki bi se lahko zgodil kjerkoli, komurkoli … Razplet zapleta ob ukradenem kolesu pa je precej nenavaden, zelo zgovoren in lahko tudi poučen. Resnična dogodivščina, ki lahko vrne zaupanje v dobro.

Radio Ognjišče

komentar Cigani Romi kraja kolesa dobrota ljudi Urša Sešek

Naš pogled

VEČ ...|4. 4. 2023
Damijana Medved: Kako želimo videti naš svet?

Na mumbajskem letališču, naši vstopni indijski točki, sem naletela na časopis Times of India. Z zanimanjem sem ga prelistala in iz vsebine so vame bolščale same slabe novice: eksplozije, protesti, nesreče, ...

Damijana Medved: Kako želimo videti naš svet?

Na mumbajskem letališču, naši vstopni indijski točki, sem naletela na časopis Times of India. Z zanimanjem sem ga prelistala in iz vsebine so vame bolščale same slabe novice: eksplozije, protesti, nesreče, ...

komentar družba

Naš pogled

Damijana Medved: Kako želimo videti naš svet?

Na mumbajskem letališču, naši vstopni indijski točki, sem naletela na časopis Times of India. Z zanimanjem sem ga prelistala in iz vsebine so vame bolščale same slabe novice: eksplozije, protesti, nesreče, ...

VEČ ...|4. 4. 2023
Damijana Medved: Kako želimo videti naš svet?

Na mumbajskem letališču, naši vstopni indijski točki, sem naletela na časopis Times of India. Z zanimanjem sem ga prelistala in iz vsebine so vame bolščale same slabe novice: eksplozije, protesti, nesreče, ...

Damijana Medved

komentar družba

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Damijana Medved

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2023
Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|27. 5. 2023
Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 5. 2023
Alojzijev zgled

Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.

Alojzijev zgled

Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbašmarniceGrozdedragica Šteh

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|26. 5. 2023
Angel polne hiše

Ne pritožujem se in prav prijetni so mi samotni dopoldnevi med tednom. Da imam hišo zase. Da v miru …

Angel polne hiše

Ne pritožujem se in prav prijetni so mi samotni dopoldnevi med tednom. Da imam hišo zase. Da v miru …

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|23. 5. 2023
Peter Milonig: Zasidran v veri

»Če je oče glava družine, je mati njeno srce.« »Rožni venec je neprebojna zaščita pred naleti hudiča.« To sta le dve misli iz nabora razmišljanj, ki jih je v knjigi z naslovom Zasidran v veri izdal Peter Millonig in smo jih izbrali za tokratno oddajo. Knjiga je Izšla pri založbi Ognjišče.

Peter Milonig: Zasidran v veri

»Če je oče glava družine, je mati njeno srce.« »Rožni venec je neprebojna zaščita pred naleti hudiča.« To sta le dve misli iz nabora razmišljanj, ki jih je v knjigi z naslovom Zasidran v veri izdal Peter Millonig in smo jih izbrali za tokratno oddajo. Knjiga je Izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023nagovor

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 5. 2023
Na Binkošti o jeziku in razumevanju

Janez Krmelj n Danilo Lisjak sta razmišljala o Ljubezni, ki ne potrebuje razumevanja jezika za dobro delo.

Na Binkošti o jeziku in razumevanju

Janez Krmelj n Danilo Lisjak sta razmišljala o Ljubezni, ki ne potrebuje razumevanja jezika za dobro delo.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 5. 2023
Praznik Marije Pomagaj, Božja liturgija – novi slovenski prevod

Slišali ste utrinek s pridige nadškofa Stanislava Zoreta na predvečer praznika Marije, Pomočnice kristjanov. Minulo nedeljo so Brezjah blagoslovili nove klekljane prte. Vodja projekta je Tanja Oblak. Frančiškan Jan Dominik Bogataj je predstavil nov slovenski prevod Božje liturgije bizantinsko-slovanskega obreda, v zadnjem delu oddaje pa smo predvajali izseke letošnje izvedbe oratorija o blaženem škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je bil izveden v Logu pri Vipavi.

Praznik Marije Pomagaj, Božja liturgija – novi slovenski prevod

Slišali ste utrinek s pridige nadškofa Stanislava Zoreta na predvečer praznika Marije, Pomočnice kristjanov. Minulo nedeljo so Brezjah blagoslovili nove klekljane prte. Vodja projekta je Tanja Oblak. Frančiškan Jan Dominik Bogataj je predstavil nov slovenski prevod Božje liturgije bizantinsko-slovanskega obreda, v zadnjem delu oddaje pa smo predvajali izseke letošnje izvedbe oratorija o blaženem škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je bil izveden v Logu pri Vipavi.

Petra Stopar

duhovnostinfocerkevslovenija

Spominjamo se

VEČ ...|28. 5. 2023
Spominjamo se dne 28. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|28. 5. 2023
Romanje župnije in občine Lenart v kraje, kjer je deloval sv. Lenart, romska pastorala

V oddaji smo govorili o romanju župnije in občine Lenart v kraje, kjer je deloval njihov zavetnik. Koordinator za pastoralo Romov pri slovenski
škofovski konferenci, Peter Kokotec, pa je predstavil namen nedavnega evropskega kongresa in posebnosti verskega življenja Romov.

Romanje župnije in občine Lenart v kraje, kjer je deloval sv. Lenart, romska pastorala

V oddaji smo govorili o romanju župnije in občine Lenart v kraje, kjer je deloval njihov zavetnik. Koordinator za pastoralo Romov pri slovenski
škofovski konferenci, Peter Kokotec, pa je predstavil namen nedavnega evropskega kongresa in posebnosti verskega življenja Romov.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost