Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

Marta Jerebič

komentar

26. 1. 2021
Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

Marta Jerebič

VEČ ...|26. 1. 2021
Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

Marta Jerebič

komentar

VEČ ...|23. 2. 2021
Naučena nemoč
Naučena nemoč
VEČ ...|23. 2. 2021
VEČ ...|16. 2. 2021
Jure Sešek: Darovi, zahvala, strah

Vem, v današnjem komentarju ste verjetno pričakovali kakšno ostro besedo o številki 40. O včerajšnjih pričakovanjih, glasovanju, sklonjenih glavah, poudarkih ene in druge strani v parlamentu … Žal vas moram razočarati. Oprostite, a v mojem srcu odmeva precej višja in drugačna številka. Tista, ki vliva upanje ob resnici, da smo lahko enotni, da znamo stopiti skupaj in zmoremo preseči skrb le zase. 197.433. Ja, skoraj dvesto tisoč. To je številka. Skoraj dvesto tisoč evrov!

Jure Sešek: Darovi, zahvala, strah

Vem, v današnjem komentarju ste verjetno pričakovali kakšno ostro besedo o številki 40. O včerajšnjih pričakovanjih, glasovanju, sklonjenih glavah, poudarkih ene in druge strani v parlamentu … Žal vas moram razočarati. Oprostite, a v mojem srcu odmeva precej višja in drugačna številka. Tista, ki vliva upanje ob resnici, da smo lahko enotni, da znamo stopiti skupaj in zmoremo preseči skrb le zase. 197.433. Ja, skoraj dvesto tisoč. To je številka. Skoraj dvesto tisoč evrov!

Jure Sešek

komentar družba

Jure Sešek: Darovi, zahvala, strah

Vem, v današnjem komentarju ste verjetno pričakovali kakšno ostro besedo o številki 40. O včerajšnjih pričakovanjih, glasovanju, sklonjenih glavah, poudarkih ene in druge strani v parlamentu … Žal vas moram razočarati. Oprostite, a v mojem srcu odmeva precej višja in drugačna številka. Tista, ki vliva upanje ob resnici, da smo lahko enotni, da znamo stopiti skupaj in zmoremo preseči skrb le zase. 197.433. Ja, skoraj dvesto tisoč. To je številka. Skoraj dvesto tisoč evrov!

VEČ ...|16. 2. 2021
Jure Sešek: Darovi, zahvala, strah

Vem, v današnjem komentarju ste verjetno pričakovali kakšno ostro besedo o številki 40. O včerajšnjih pričakovanjih, glasovanju, sklonjenih glavah, poudarkih ene in druge strani v parlamentu … Žal vas moram razočarati. Oprostite, a v mojem srcu odmeva precej višja in drugačna številka. Tista, ki vliva upanje ob resnici, da smo lahko enotni, da znamo stopiti skupaj in zmoremo preseči skrb le zase. 197.433. Ja, skoraj dvesto tisoč. To je številka. Skoraj dvesto tisoč evrov!

Jure Sešek

komentar družba

VEČ ...|9. 2. 2021
Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

Blaž Lesnik

komentar družba odnosi dialog

Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

VEČ ...|9. 2. 2021
Leto kulture dialoga?

Tudi Prešernovi časi niso bili lahki, a je vendarle ustvarjal pesmi, zaradi katerih smo ga postavili na kulturni piedestal, s katerega naj bi tudi v 21. stoletju Slovencem up budil. Razmišljanje o tem, kako živeti pobudo kulture dialoga v slovenski družbi.

Blaž Lesnik

komentar družba odnosi dialog

VEČ ...|2. 2. 2021
Naš pogled - Jože Bartolj pred slovenskim kulturnim praznikom

Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.

Naš pogled - Jože Bartolj pred slovenskim kulturnim praznikom

Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.

Jože Bartolj

komentar jože bartolj

Naš pogled - Jože Bartolj pred slovenskim kulturnim praznikom

Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.

VEČ ...|2. 2. 2021
Naš pogled - Jože Bartolj pred slovenskim kulturnim praznikom

Komentar o dogajanju okoli avtonomne cone Rog in o “pravi strani” kulture.

Jože Bartolj

komentar jože bartolj

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Alen Salihović

komentar družba politika

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Alen Salihović

komentar družba politika

VEČ ...|12. 1. 2021
Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Robert Božič

kmetijstvo komentar politika zdravstvo

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

VEČ ...|12. 1. 2021
Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Robert Božič

kmetijstvo komentar politika zdravstvo

VEČ ...|5. 1. 2021
Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

Mirjam Judež

komentar družba

Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

VEČ ...|5. 1. 2021
Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

Mirjam Judež

komentar družba

VEČ ...|29. 12. 2020
Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.

Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.

Tadej Sadar

družba koronavirus komentar odnosi duhovnost

Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.

VEČ ...|29. 12. 2020
Je virus posledica zarote ali „kazen Božja“?

Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.

Tadej Sadar

družba koronavirus komentar odnosi duhovnost

VEČ ...|22. 12. 2020
Tanja Dominko: Kriza zaupanja

Tanja se je v komentarju vprašala, ali po 30-ih letih še živimo v pravljici, ki so si jo želeli ustvarjalci samostojne Slovenije. Kako na spopad z epidemijo vplivata kratkovidnost in pomanjkanje pametnega razmišljanja v slovenskem narodu?

Tanja Dominko: Kriza zaupanja

Tanja se je v komentarju vprašala, ali po 30-ih letih še živimo v pravljici, ki so si jo želeli ustvarjalci samostojne Slovenije. Kako na spopad z epidemijo vplivata kratkovidnost in pomanjkanje pametnega razmišljanja v slovenskem narodu?

Tanja Dominko

komentar

Tanja Dominko: Kriza zaupanja

Tanja se je v komentarju vprašala, ali po 30-ih letih še živimo v pravljici, ki so si jo želeli ustvarjalci samostojne Slovenije. Kako na spopad z epidemijo vplivata kratkovidnost in pomanjkanje pametnega razmišljanja v slovenskem narodu?

VEČ ...|22. 12. 2020
Tanja Dominko: Kriza zaupanja

Tanja se je v komentarju vprašala, ali po 30-ih letih še živimo v pravljici, ki so si jo želeli ustvarjalci samostojne Slovenije. Kako na spopad z epidemijo vplivata kratkovidnost in pomanjkanje pametnega razmišljanja v slovenskem narodu?

Tanja Dominko

komentar

VEČ ...|15. 12. 2020
Šolanje na daljavo je priložnost

Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.

Več pa v posnetku naše sodelavke.

Šolanje na daljavo je priložnost

Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.

Več pa v posnetku naše sodelavke.

Mateja Feltrin Novljan

komentar družba otroci izobraževanje

Šolanje na daljavo je priložnost

Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.

Več pa v posnetku naše sodelavke.

VEČ ...|15. 12. 2020
Šolanje na daljavo je priložnost

Si predstavljate, da bi vam v tem trenutku rekli, da sedite v kabino potniškega letala in začnite pilotirati. Na krovu imate razred, dva, tri otrok, zbežati morate pred nevarnostjo in ste edini, ki imate vsaj izpit za avto.

Več pa v posnetku naše sodelavke.

Mateja Feltrin Novljan

komentar družba otroci izobraževanje

VEČ ...|8. 12. 2020
Andrej Šinko: Kdo se drži omejitvenih ukrepov?
Avtor v komentarju oriše posledice nespoštovanja omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Hkrati oceni, da je nespoštovanje vladnih omejitev tudi posledica sebičnosti posameznikov, ki se niso prirpavljeni odpovedati različnim dobrinam, pomanjkanju in lagodju, da bi ohranili kakšno življenje več.
Andrej Šinko: Kdo se drži omejitvenih ukrepov?
Avtor v komentarju oriše posledice nespoštovanja omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Hkrati oceni, da je nespoštovanje vladnih omejitev tudi posledica sebičnosti posameznikov, ki se niso prirpavljeni odpovedati različnim dobrinam, pomanjkanju in lagodju, da bi ohranili kakšno življenje več.

Andrej Šinko

komentar

Andrej Šinko: Kdo se drži omejitvenih ukrepov?
Avtor v komentarju oriše posledice nespoštovanja omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Hkrati oceni, da je nespoštovanje vladnih omejitev tudi posledica sebičnosti posameznikov, ki se niso prirpavljeni odpovedati različnim dobrinam, pomanjkanju in lagodju, da bi ohranili kakšno življenje več.
VEČ ...|8. 12. 2020
Andrej Šinko: Kdo se drži omejitvenih ukrepov?
Avtor v komentarju oriše posledice nespoštovanja omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Hkrati oceni, da je nespoštovanje vladnih omejitev tudi posledica sebičnosti posameznikov, ki se niso prirpavljeni odpovedati različnim dobrinam, pomanjkanju in lagodju, da bi ohranili kakšno življenje več.

Andrej Šinko

komentar

VEČ ...|1. 12. 2020
Tadej Sadar: Razumeti Slovenca pomeni razvozlati gordijski vozel
„Zgodovinska determiniranost se najbolj kaže v orientaciji, da se borimo proti, namesto da bi si prizadevali za. Pri Slovencih je pogost vtis, kot da smo obstali na pol poti, kot da se moramo kar naprej osvobajati.“ Tako dr. Praper pred leti za časopis Dnevnik. Prispevek je botroval razmišljanju v tokratnem Našem pogledu, ki ga je pripravil odgovorni urednik, Tadej Sadar.
Tadej Sadar: Razumeti Slovenca pomeni razvozlati gordijski vozel
„Zgodovinska determiniranost se najbolj kaže v orientaciji, da se borimo proti, namesto da bi si prizadevali za. Pri Slovencih je pogost vtis, kot da smo obstali na pol poti, kot da se moramo kar naprej osvobajati.“ Tako dr. Praper pred leti za časopis Dnevnik. Prispevek je botroval razmišljanju v tokratnem Našem pogledu, ki ga je pripravil odgovorni urednik, Tadej Sadar.

Tadej Sadar

komentar družba odnosi politika

Tadej Sadar: Razumeti Slovenca pomeni razvozlati gordijski vozel
„Zgodovinska determiniranost se najbolj kaže v orientaciji, da se borimo proti, namesto da bi si prizadevali za. Pri Slovencih je pogost vtis, kot da smo obstali na pol poti, kot da se moramo kar naprej osvobajati.“ Tako dr. Praper pred leti za časopis Dnevnik. Prispevek je botroval razmišljanju v tokratnem Našem pogledu, ki ga je pripravil odgovorni urednik, Tadej Sadar.
VEČ ...|1. 12. 2020
Tadej Sadar: Razumeti Slovenca pomeni razvozlati gordijski vozel
„Zgodovinska determiniranost se najbolj kaže v orientaciji, da se borimo proti, namesto da bi si prizadevali za. Pri Slovencih je pogost vtis, kot da smo obstali na pol poti, kot da se moramo kar naprej osvobajati.“ Tako dr. Praper pred leti za časopis Dnevnik. Prispevek je botroval razmišljanju v tokratnem Našem pogledu, ki ga je pripravil odgovorni urednik, Tadej Sadar.

Tadej Sadar

komentar družba odnosi politika

VEČ ...|24. 11. 2020
Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

Nataša Ličen

družba duhovnost koronavirus kultura odnosi komentar

Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

VEČ ...|24. 11. 2020
Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

Nataša Ličen

družba duhovnost koronavirus kultura odnosi komentar

VEČ ...|17. 11. 2020
Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Tone Gorjup

komentar

Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

VEČ ...|17. 11. 2020
Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Tone Gorjup

komentar

VEČ ...|10. 11. 2020
Ali se res vse zgodi z namenom?

Čas pandemije nas izziva v iskanju pravega odgovora. Ali ga lahko preprosto zanikamo s floskulo, da se vse zgodi z namenom?

Ali se res vse zgodi z namenom?

Čas pandemije nas izziva v iskanju pravega odgovora. Ali ga lahko preprosto zanikamo s floskulo, da se vse zgodi z namenom?

Blaž Lesnik

koronavirus duhovnost družba odnosi

Ali se res vse zgodi z namenom?

Čas pandemije nas izziva v iskanju pravega odgovora. Ali ga lahko preprosto zanikamo s floskulo, da se vse zgodi z namenom?

VEČ ...|10. 11. 2020
Ali se res vse zgodi z namenom?

Čas pandemije nas izziva v iskanju pravega odgovora. Ali ga lahko preprosto zanikamo s floskulo, da se vse zgodi z namenom?

Blaž Lesnik

koronavirus duhovnost družba odnosi

VEČ ...|3. 11. 2020
Noe, zakaj gradiš?
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.
Noe, zakaj gradiš?
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.

Marta Jerebič

komentar družba koronavirus

Noe, zakaj gradiš?
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.
VEČ ...|3. 11. 2020
Noe, zakaj gradiš?
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.

Marta Jerebič

komentar družba koronavirus

VEČ ...|27. 10. 2020
Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

Robert Božič

družba duhovnost komentar

Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

VEČ ...|27. 10. 2020
Naš pogled: Letošnji prazniki so lahko drugačni!

Dva praznika, ki me vsako leto znova in vsakič tudi na malo drugačen način izzivata, sta pred nami. V nedeljo bomo obhajali praznik vseh svetih, v ponedeljek pa vernih duš dan, ko bomo še posebej povezani v molitvi za vse naše rajne, razmišlja kolega Robert Božič.

Robert Božič

družba duhovnost komentar

VEČ ...|20. 10. 2020
Teorije zarote o virusu in odgovornost
V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.
Teorije zarote o virusu in odgovornost
V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.

Alen Salihović

vlada koronavirus politika odgovornost zdravstvo info

Teorije zarote o virusu in odgovornost
V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.
VEČ ...|20. 10. 2020
Teorije zarote o virusu in odgovornost
V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.

Alen Salihović

vlada koronavirus politika odgovornost zdravstvo info

VEČ ...|13. 10. 2020
Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

Jože Bartolj

komentar

Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

VEČ ...|13. 10. 2020
Radikalizacija

Razmišljanje o vse večji polarizaciji in radikalizaciji stališč pri nas, s pogledom na Hrvaško, kjer je včeraj mladenič straljal na policista, ki je stražil pred poslopjem vlade.

Jože Bartolj

komentar

VEČ ...|6. 10. 2020
Moji influencerji: Babi, gospod iz delavnice, covid-19 in Bog
Sem Rok Mihevc in to je moj prvi Naš pogled. Oz. moj pogled. Če ste me že kdaj videli, potem veste, da nosim očala. Pa sem se vprašal: Kdo pa sicer uravnava mojo življenjsko dioptrijo? Kdo ali kaj so moja življenjska očala? Kdo usmerja moj oz. naš pogled? Kdo so moji influencerji?
Moji influencerji: Babi, gospod iz delavnice, covid-19 in Bog
Sem Rok Mihevc in to je moj prvi Naš pogled. Oz. moj pogled. Če ste me že kdaj videli, potem veste, da nosim očala. Pa sem se vprašal: Kdo pa sicer uravnava mojo življenjsko dioptrijo? Kdo ali kaj so moja življenjska očala? Kdo usmerja moj oz. naš pogled? Kdo so moji influencerji?

Rok Mihevc

influencerji vplivneži odnosi

Moji influencerji: Babi, gospod iz delavnice, covid-19 in Bog
Sem Rok Mihevc in to je moj prvi Naš pogled. Oz. moj pogled. Če ste me že kdaj videli, potem veste, da nosim očala. Pa sem se vprašal: Kdo pa sicer uravnava mojo življenjsko dioptrijo? Kdo ali kaj so moja življenjska očala? Kdo usmerja moj oz. naš pogled? Kdo so moji influencerji?
VEČ ...|6. 10. 2020
Moji influencerji: Babi, gospod iz delavnice, covid-19 in Bog
Sem Rok Mihevc in to je moj prvi Naš pogled. Oz. moj pogled. Če ste me že kdaj videli, potem veste, da nosim očala. Pa sem se vprašal: Kdo pa sicer uravnava mojo življenjsko dioptrijo? Kdo ali kaj so moja življenjska očala? Kdo usmerja moj oz. naš pogled? Kdo so moji influencerji?

Rok Mihevc

influencerji vplivneži odnosi

VEČ ...|29. 9. 2020
Histerija z maskami ali brez njih
Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.
Histerija z maskami ali brez njih
Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

Marjana Debevec

komentar koronavirus splet

Histerija z maskami ali brez njih
Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.
VEČ ...|29. 9. 2020
Histerija z maskami ali brez njih
Internet je spremenil svet saj nam v trenutku približa tudi tiste novice, ki jih uradni mediji zamolčijo. Veliko revolucijo so predstavljala družbena omrežja, kjer je bilo mogoče vse te novice tudi predebatirati, se povezovati, izražati svoja mnenja. Prav slednje pa je podrlo jez besed, ki jih ljudje sicer v živo ne bi nikoli izrekli. Dovolj je zjutraj prebrati kakšne spletne forume pa imaš pokvarjen dan. S pandemijo koronavirusa je vse to dogajanje dobilo še veliko večjo razsežnost ...Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radio Ognjišče.

Marjana Debevec

komentar koronavirus splet

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Silvestra Sadar

komentar duhovnost koronavirus družba

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Silvestra Sadar

komentar duhovnost koronavirus družba

VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Matjaž Merljak

komentar slovenija

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.
VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!
Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Matjaž Merljak

komentar slovenija

VEČ ...|8. 9. 2020
Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom
Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.
Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom
Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentar družba kolo

Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom
Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.
VEČ ...|8. 9. 2020
Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom
Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentar družba kolo

VEČ ...|1. 9. 2020
Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.
Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Jure Sešek

družba komentar koronavirus mladi otroci vzgoja zdravstvo

Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.
VEČ ...|1. 9. 2020
Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Jure Sešek

družba komentar koronavirus mladi otroci vzgoja zdravstvo

VEČ ...|25. 8. 2020
Dotik
Dotik je za otroka primaren vir učenja. Prek dotika se uči zaupanja in občutka varnosti. Pomanjkanje dotika v otroštvu lahko vpliva na življenje v odrasli dobi. Bolj ko je otrok deležen dotikanja v otroštvu, mirnejši in manj prestrašen bo, ko bo odrasel. Telesni stik namreč pomaga uravnati sistem za odzivanje na stres v možganih.
Dotik
Dotik je za otroka primaren vir učenja. Prek dotika se uči zaupanja in občutka varnosti. Pomanjkanje dotika v otroštvu lahko vpliva na življenje v odrasli dobi. Bolj ko je otrok deležen dotikanja v otroštvu, mirnejši in manj prestrašen bo, ko bo odrasel. Telesni stik namreč pomaga uravnati sistem za odzivanje na stres v možganih.

Damijana Medved

dotik otrok otroštvo izobraževanje

Dotik
Dotik je za otroka primaren vir učenja. Prek dotika se uči zaupanja in občutka varnosti. Pomanjkanje dotika v otroštvu lahko vpliva na življenje v odrasli dobi. Bolj ko je otrok deležen dotikanja v otroštvu, mirnejši in manj prestrašen bo, ko bo odrasel. Telesni stik namreč pomaga uravnati sistem za odzivanje na stres v možganih.
VEČ ...|25. 8. 2020
Dotik
Dotik je za otroka primaren vir učenja. Prek dotika se uči zaupanja in občutka varnosti. Pomanjkanje dotika v otroštvu lahko vpliva na življenje v odrasli dobi. Bolj ko je otrok deležen dotikanja v otroštvu, mirnejši in manj prestrašen bo, ko bo odrasel. Telesni stik namreč pomaga uravnati sistem za odzivanje na stres v možganih.

Damijana Medved

dotik otrok otroštvo izobraževanje

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentar družba posameznik odgovornost

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentar družba posameznik odgovornost

VEČ ...|11. 8. 2020
Prošnja duhovnikom, naj staršem pomagajo pri verski vzgoji otrok
Komentar naše sodelavke.
Prošnja duhovnikom, naj staršem pomagajo pri verski vzgoji otrok
Komentar naše sodelavke.

Mirjam Judež

družba duhovnost otroci vzgoja

Prošnja duhovnikom, naj staršem pomagajo pri verski vzgoji otrok
Komentar naše sodelavke.
VEČ ...|11. 8. 2020
Prošnja duhovnikom, naj staršem pomagajo pri verski vzgoji otrok
Komentar naše sodelavke.

Mirjam Judež

družba duhovnost otroci vzgoja

VEČ ...|4. 8. 2020
Beseda
Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …
Beseda
Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Marjan Bunič

duhovnost izobraževanje komentar

Beseda
Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …
VEČ ...|4. 8. 2020
Beseda
Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Marjan Bunič

duhovnost izobraževanje komentar

VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.
Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Tanja Dominko

družba komentar politika

Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.
VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Tanja Dominko

družba komentar politika

VEČ ...|21. 7. 2020
Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.
Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentar družba

Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.
VEČ ...|21. 7. 2020
Podivjani liberalizem!
Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentar družba

VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?
Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.
Kako živeti s korono?
Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Andrej Šinko

komentar družba

Kako živeti s korono?
Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.
VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?
Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Andrej Šinko

komentar družba

VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.
Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Nataša Ličen

družba komentar kultura odnosi politika

Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.
VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Nataša Ličen

družba komentar kultura odnosi politika

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvo politika komentar zgodovina protesti

S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvo politika komentar zgodovina protesti

VEČ ...|23. 6. 2020
25. junij - Dan državnosti
Razmišljanje urednika za kulturo ob dnevu državnosti republike Slovenije.
25. junij - Dan državnosti
Razmišljanje urednika za kulturo ob dnevu državnosti republike Slovenije.

Jože Bartolj

družba komentar

25. junij - Dan državnosti
Razmišljanje urednika za kulturo ob dnevu državnosti republike Slovenije.
VEČ ...|23. 6. 2020
25. junij - Dan državnosti
Razmišljanje urednika za kulturo ob dnevu državnosti republike Slovenije.

Jože Bartolj

družba komentar

VEČ ...|16. 6. 2020
Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.
Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.

Marta Jerebič

komentar LGBT šola

Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.
VEČ ...|16. 6. 2020
Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.

Marta Jerebič

komentar LGBT šola

VEČ ...|9. 6. 2020
Zakaj prehranski varuh ne kriči?
Če posluješ v Sloveniji in lahko na pragu poletja uvoziš goveje obrezine po 1 evro in jih z nekaj svinjskega mesa, po možnosti na enak način pripeljanega iz tujine, predelaš v specialitete za žar, si zmagal. Potrošniki namreč vsak lep konec tedna pridno praznijo hladilnike in spečejo vse, še posebej če jim je ponujeno v obliki takšne ali drugačne akcije. Deklaracij se ne bere, izvor mesa jih ne zanima.
Zakaj prehranski varuh ne kriči?
Če posluješ v Sloveniji in lahko na pragu poletja uvoziš goveje obrezine po 1 evro in jih z nekaj svinjskega mesa, po možnosti na enak način pripeljanega iz tujine, predelaš v specialitete za žar, si zmagal. Potrošniki namreč vsak lep konec tedna pridno praznijo hladilnike in spečejo vse, še posebej če jim je ponujeno v obliki takšne ali drugačne akcije. Deklaracij se ne bere, izvor mesa jih ne zanima.

Robert Božič

kmetijstvo politika zdravstvo družba

Zakaj prehranski varuh ne kriči?
Če posluješ v Sloveniji in lahko na pragu poletja uvoziš goveje obrezine po 1 evro in jih z nekaj svinjskega mesa, po možnosti na enak način pripeljanega iz tujine, predelaš v specialitete za žar, si zmagal. Potrošniki namreč vsak lep konec tedna pridno praznijo hladilnike in spečejo vse, še posebej če jim je ponujeno v obliki takšne ali drugačne akcije. Deklaracij se ne bere, izvor mesa jih ne zanima.
VEČ ...|9. 6. 2020
Zakaj prehranski varuh ne kriči?
Če posluješ v Sloveniji in lahko na pragu poletja uvoziš goveje obrezine po 1 evro in jih z nekaj svinjskega mesa, po možnosti na enak način pripeljanega iz tujine, predelaš v specialitete za žar, si zmagal. Potrošniki namreč vsak lep konec tedna pridno praznijo hladilnike in spečejo vse, še posebej če jim je ponujeno v obliki takšne ali drugačne akcije. Deklaracij se ne bere, izvor mesa jih ne zanima.

Robert Božič

kmetijstvo politika zdravstvo družba

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentar koronavirus info politika

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentar koronavirus info politika

VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.
Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentar slovo Alojz Uran spomin

Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.
VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentar slovo Alojz Uran spomin

VEČ ...|7. 4. 2020
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

Alen Salihović

komentar koronavirus info

Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.
VEČ ...|7. 4. 2020
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

Alen Salihović

komentar koronavirus info

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjige kultura

Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.
VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjige kultura

VEČ ...|24. 3. 2020
Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.
Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.

Marjan Bunič

radio pandemija odnosi duhovnost komentar

Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.
VEČ ...|24. 3. 2020
Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.

Marjan Bunič

radio pandemija odnosi duhovnost komentar

VEČ ...|17. 3. 2020
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.

Tanja Dominko

komentar

Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.
VEČ ...|17. 3. 2020
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.

Tanja Dominko

komentar

VEČ ...|10. 3. 2020
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.

Andrej Šinko

komentar zdravstvo družba

Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.
VEČ ...|10. 3. 2020
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.

Andrej Šinko

komentar zdravstvo družba

VEČ ...|3. 3. 2020
Vsi nosimo breme kaosa svetovnih razsežnosti
Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?
Vsi nosimo breme kaosa svetovnih razsežnosti
Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?

Tadej Sadar

komentar

Vsi nosimo breme kaosa svetovnih razsežnosti
Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?
VEČ ...|3. 3. 2020
Vsi nosimo breme kaosa svetovnih razsežnosti
Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?

Tadej Sadar

komentar

VEČ ...|25. 2. 2020
Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.
Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Jure Sešek

družba duhovnost komentar odnosi pustna sobotna iskrica burundi dobrodelnost vesna hiti bogdana kavčič

Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.
VEČ ...|25. 2. 2020
Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Jure Sešek

družba duhovnost komentar odnosi pustna sobotna iskrica burundi dobrodelnost vesna hiti bogdana kavčič

VEČ ...|18. 2. 2020
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.

Tone Gorjup

komentar spomin

Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.
VEČ ...|18. 2. 2020
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.

Tone Gorjup

komentar spomin

VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentar zdravje bolezen zdravstvo kultura

Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentar zdravje bolezen zdravstvo kultura

VEČ ...|4. 2. 2020
Marta Jerebič: Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom
Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.
Marta Jerebič: Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom
Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.

Marta Jerebič

komentar

Marta Jerebič: Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom
Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.
VEČ ...|4. 2. 2020
Marta Jerebič: Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom
Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.

Marta Jerebič

komentar

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|21. 2. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Bloška planota

V oddaji Moja zgodba je bil  z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Bloška planota

V oddaji Moja zgodba je bil  z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolBloška planota

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 2. 2021
Protestni odbor kmetov

O ustanovitvi protestnega odbora kmetov, dosežkih letošnje licitacije vrednejših sortimentov lesa in ponudbi semenskega krompirja.

Protestni odbor kmetov

O ustanovitvi protestnega odbora kmetov, dosežkih letošnje licitacije vrednejših sortimentov lesa in ponudbi semenskega krompirja.

Robert Božič

leskmetijstvokrompir

Naš pogled

VEČ ...|23. 2. 2021
Naučena nemoč

Naučena nemoč

Nataša Ličen

družbaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 2. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. februar 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. februar 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2021
Dr. Roman Paškulin: Vzgoja nas je preveč obrusila v obliko, ki jo od nas želi okolica

Dr. Roman Paškulin, dr. med. terapevt medicinske hipnoze z izkušnjami na področju terapije zasvojenosti in ostalih psihosocialnih motenj, je spregovoril o ozadjih težav z zasvojenostmi. Vsako stanje, ki ni v ravnovesju na dolgi rok vodi v bolezen. Mi smo takšni kakršni smo in okolje je kakršno je, samo včasih ne gremo skupaj, pravi in poudarja nujnost ohranjanja stika s seboj.

Dr. Roman Paškulin: Vzgoja nas je preveč obrusila v obliko, ki jo od nas želi okolica

Dr. Roman Paškulin, dr. med. terapevt medicinske hipnoze z izkušnjami na področju terapije zasvojenosti in ostalih psihosocialnih motenj, je spregovoril o ozadjih težav z zasvojenostmi. Vsako stanje, ki ni v ravnovesju na dolgi rok vodi v bolezen. Mi smo takšni kakršni smo in okolje je kakršno je, samo včasih ne gremo skupaj, pravi in poudarja nujnost ohranjanja stika s seboj.

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 2. 2021
O mladeniču, ki bi rad strah poznal

Te je česa strah? Se česa vedno znova bojiš? Potem bi lahko pomagal mladeniču, ki je iskal strah. Ni ga poznal. Pa misliš, da ga je našel? Prisluhni pravljici.

O mladeniču, ki bi rad strah poznal

Te je česa strah? Se česa vedno znova bojiš? Potem bi lahko pomagal mladeniču, ki je iskal strah. Ni ga poznal. Pa misliš, da ga je našel? Prisluhni pravljici.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 2. 2021
Pismo iz Mozambika

O trenutnih razmerah, tudi tistih, ki so povezane s pandemijo, nam je pisala misijonarka s. Zvonka Mikec.

Pismo iz Mozambika

O trenutnih razmerah, tudi tistih, ki so povezane s pandemijo, nam je pisala misijonarka s. Zvonka Mikec.

Jure Sešek

misijonimozambikzvonka mikecdružbakoronavirusduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 2. 2021
Svetovni molitveni dan žensk

»Gradite na trdnem temelju!« je geslo letošnjega (2021) svetovnega molitvenega dneva žensk, ki ga bomo (smo) obhajali 5. marca. Dogodek sta v oddaji  predstavili Tanja Vrečar Povšner in Marjeta Žebovec.

Svetovni molitveni dan žensk

»Gradite na trdnem temelju!« je geslo letošnjega (2021) svetovnega molitvenega dneva žensk, ki ga bomo (smo) obhajali 5. marca. Dogodek sta v oddaji  predstavili Tanja Vrečar Povšner in Marjeta Žebovec.

Petra Stopar, Meta Potočnik, Jure Sešek

cerkev Slovenija

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|28. 2. 2021
Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Marjana Debevec

papežodnosi

Duhovni nagovor

VEČ ...|28. 2. 2021
2. postna nedelja

Upokojeni škof Metod razmišlja ob evangelijskem odlomku: “Jezusovo spremenjenje na gori Tabor.”

2. postna nedelja

Upokojeni škof Metod razmišlja ob evangelijskem odlomku: “Jezusovo spremenjenje na gori Tabor.”

Metod Pirih

duhovnostnagovorevangelij