Is podcast
Marijan Markežič je zelo priljubljen duhovnik in prosvetni delavec med zamejci na Goriškem, ki prihaja iz Slovenske Istre. Je dekan štandreške dekanije in župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, ki letos praznuje 50 let ter urednik revije Pastirček, ki izhaja že 77 let. Njegovo geslo je: “Vedno sejati in bo vedno zraslo. Ne tako, kot si mi želimo, ne tako, kot si mi predstavljamo, ampak tako kot Bog meni, da je prav. Dodaja še, da moramo dati prvo mesto Bogu, pravo mesto vsem in vsaki stvari …
Marijan Markežič je zelo priljubljen duhovnik in prosvetni delavec med zamejci na Goriškem, ki prihaja iz Slovenske Istre. Je dekan štandreške dekanije in župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, ki letos praznuje 50 let ter urednik revije Pastirček, ki izhaja že 77 let. Njegovo geslo je: “Vedno sejati in bo vedno zraslo. Ne tako, kot si mi želimo, ne tako, kot si mi predstavljamo, ampak tako kot Bog meni, da je prav. Dodaja še, da moramo dati prvo mesto Bogu, pravo mesto vsem in vsaki stvari …
Marijan Markežič je zelo priljubljen duhovnik in prosvetni delavec med zamejci na Goriškem, ki prihaja iz Slovenske Istre. Je dekan štandreške dekanije in župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, ki letos praznuje 50 let ter urednik revije Pastirček, ki izhaja že 77 let. Njegovo geslo je: “Vedno sejati in bo vedno zraslo. Ne tako, kot si mi želimo, ne tako, kot si mi predstavljamo, ampak tako kot Bog meni, da je prav. Dodaja še, da moramo dati prvo mesto Bogu, pravo mesto vsem in vsaki stvari …
Naš gost
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Naš gost
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
Naš gost
Naš gost je bil ilustrator Marjan Manček. Januarja 2023 je dopolnil 75 let. Le kdo ne pozna njegovih upodobitev Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje, Kozlovske sodbe v Višnji Gori, če omenimo samo nekatere ... Pogovor smo začeli s pogledom na začetek novega šolskega in veroučnega leta, saj je naš gost, pravzaprav vse življenje ustvarjal predvsem za mladino. Govorili pa smo tudi o karikaturi, ilustraciji in animiranem filmu.
Naš gost
Naš gost je bil ilustrator Marjan Manček. Januarja 2023 je dopolnil 75 let. Le kdo ne pozna njegovih upodobitev Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje, Kozlovske sodbe v Višnji Gori, če omenimo samo nekatere ... Pogovor smo začeli s pogledom na začetek novega šolskega in veroučnega leta, saj je naš gost, pravzaprav vse življenje ustvarjal predvsem za mladino. Govorili pa smo tudi o karikaturi, ilustraciji in animiranem filmu.
Naš gost
Ob sedemnajstih je čas za oddajo Naš gost. Z nami je izjemni kuharski mojster Luka Jezeršek. Ljubitelj lepega in dobrega je spregovoril o družinski tradiciji, pogumu staršev, podjetju, ki ga z vso predanostjo danes vodijo štirje bratje. Pogledali smo v zakulisje kuharskega šova Masterchef, v katerem je že deseto leto eden izmed sodnikov. Prisluhnite zakaj si Jezerškovi ne želijo Michelinove zvezdice ter kaj našemu sogovorniku pomenita domovina in slovenska kulinarika.
Naš gost
Ob sedemnajstih je čas za oddajo Naš gost. Z nami je izjemni kuharski mojster Luka Jezeršek. Ljubitelj lepega in dobrega je spregovoril o družinski tradiciji, pogumu staršev, podjetju, ki ga z vso predanostjo danes vodijo štirje bratje. Pogledali smo v zakulisje kuharskega šova Masterchef, v katerem je že deseto leto eden izmed sodnikov. Prisluhnite zakaj si Jezerškovi ne želijo Michelinove zvezdice ter kaj našemu sogovorniku pomenita domovina in slovenska kulinarika.
Naš gost
Dr. France Vrevc, upokojeni zdravnik, kirurg, ortoped, je tretji od štirih otrok staršev, ki sta izhajala z Bleda, v času njegovega otroštva sta zgradila hišo v Šentvidu, tako je bil razpet med ta dva kraja, razmere in nelahki časi so ga pozneje večkrat peljali na tuje. Oče je bil v času revolucionarnega komunističnega režima razglašen za sovražnika ljudstva, to je zaznamovalo vso družino, posebej hudo je bilo za mamo, ki je ostala sama z otroki in bila deležna neprestanih hudih pritiskov in nočnih zasliševanj, preiskav na domu; očeta so usmrtili, njegov grob so, ob pomoči domačinov iz vasi v škofjeloških hribih, našli in ga na skrivaj pokopali na domačem vrtu, šele po osamosvojitvi Slovenije, tudi takrat tajno, pa so ga šele lahko pokopali cerkveno. K sreči je dr. France Vrevc, kljub neugodnim razmeram doma in ob številnih vabilih ter priložnostih za kariero kirurga v tujini, zaradi odgovornosti do družine, posebej do mlajšega brata, ostal v Sloveniji. V pogovoru je povedal drobec iz svoje poklicne poti, strokovnih izkušnjah in o spominih, ki so za iskalce resnice dragoceni. Za mnoge še vedno žgoče boleči.
Naš gost
Dr. France Vrevc, upokojeni zdravnik, kirurg, ortoped, je tretji od štirih otrok staršev, ki sta izhajala z Bleda, v času njegovega otroštva sta zgradila hišo v Šentvidu, tako je bil razpet med ta dva kraja, razmere in nelahki časi so ga pozneje večkrat peljali na tuje. Oče je bil v času revolucionarnega komunističnega režima razglašen za sovražnika ljudstva, to je zaznamovalo vso družino, posebej hudo je bilo za mamo, ki je ostala sama z otroki in bila deležna neprestanih hudih pritiskov in nočnih zasliševanj, preiskav na domu; očeta so usmrtili, njegov grob so, ob pomoči domačinov iz vasi v škofjeloških hribih, našli in ga na skrivaj pokopali na domačem vrtu, šele po osamosvojitvi Slovenije, tudi takrat tajno, pa so ga šele lahko pokopali cerkveno. K sreči je dr. France Vrevc, kljub neugodnim razmeram doma in ob številnih vabilih ter priložnostih za kariero kirurga v tujini, zaradi odgovornosti do družine, posebej do mlajšega brata, ostal v Sloveniji. V pogovoru je povedal drobec iz svoje poklicne poti, strokovnih izkušnjah in o spominih, ki so za iskalce resnice dragoceni. Za mnoge še vedno žgoče boleči.
Naš gost
Pred Marijinim praznikom smo gostjo oddaje poiskali med šolskimi sestrami svetega Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru. Sestra Gizela Knez, ki bo prihodnje leto praznovala 60 let redovništva, je kar 28 let delala pri upravi časopisa Družina v Ljubljani, ob tem učila verouk, zdaj pa že več kot 20 let v mariborski vezilnici spretno umetniško veze mašne plašče, štole in še marsikaj.
Naš gost
Pred Marijinim praznikom smo gostjo oddaje poiskali med šolskimi sestrami svetega Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru. Sestra Gizela Knez, ki bo prihodnje leto praznovala 60 let redovništva, je kar 28 let delala pri upravi časopisa Družina v Ljubljani, ob tem učila verouk, zdaj pa že več kot 20 let v mariborski vezilnici spretno umetniško veze mašne plašče, štole in še marsikaj.
Naš gost
O pobudi Vseposvojitev ter o življenju in prizadevanjih za spravo.
Naš gost
O pobudi Vseposvojitev ter o življenju in prizadevanjih za spravo.
Naš gost
Mladi še vedno cenijo, če si vzameš čas zanje. To že 60 let potrjuje Anton Bedenčič, Ljubljančan, ki že 49 let deluje na Tržaškem, točneje na Repentabru - »Biseru sredi Krasa«. 13 let je že škofov vikar za Slovence, sicer pa je letošnji zlatomašnik.
Naš gost
Mladi še vedno cenijo, če si vzameš čas zanje. To že 60 let potrjuje Anton Bedenčič, Ljubljančan, ki že 49 let deluje na Tržaškem, točneje na Repentabru - »Biseru sredi Krasa«. 13 let je že škofov vikar za Slovence, sicer pa je letošnji zlatomašnik.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Pogovor o
Zgodb ljudi prizadetih v avgustovskih poplavah na Slovenski karitas ne pozabljajo. Dnevno se srečujejo z njimi in ljudem pomagajo. Kaj ta čas počne država, kako in kje izpolniti vloge za pomoč, kaj se dober mesec po poplavah dogaja v ljudeh, kako se spopadajo s stiskami. Vse to smo komentirali v tokratni oddaji Pogovor o … z zakonsko in družinsko terapevtko ter geštalt svetovalko Katjo Jarc in generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. september 2023 ob 05-ih
Kulturni utrinki
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Vabilo na pot
V Vabilu na pot smo podrobneje pogledali v program prihajajočega konca tedna na Festivalu pohodništva Dolina Soče.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče