Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.
družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja
29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.
družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja
VEČ ...|26. 4. 2019
Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.
Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.
mladi vzgoja izobraževanje pogovor inovativnost podjetništvo
Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.
VEČ ...|26. 4. 2019
Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.
mladi vzgoja izobraževanje pogovor inovativnost podjetništvo
VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
VEČ ...|8. 3. 2019
Igrano dokumentarni film o slovenski himni
Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.
Igrano dokumentarni film o slovenski himni
Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.
Igrano dokumentarni film o slovenski himni
Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.
VEČ ...|8. 3. 2019
Igrano dokumentarni film o slovenski himni
Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.
VEČ ...|8. 2. 2019
Nina Kokelj: Dovolimo si sanje
Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.
Nina Kokelj: Dovolimo si sanje
Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.
Nina Kokelj: Dovolimo si sanje
Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.
VEČ ...|8. 2. 2019
Nina Kokelj: Dovolimo si sanje
Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.
VEČ ...|1. 2. 2019
Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.
Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.
Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.
VEČ ...|1. 2. 2019
Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.
VEČ ...|25. 1. 2019
Panama skozi oči popotnika
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami smo v Mladoskopu z Drito Mahne, turistično vodnico s Kompasa, opisali značilnosti najjužnejše obmorske države Srednje Amerike. Ob sklepu pa slišali kratke utrinke iz dogajanja na srečanju mladih romarjev iz vsega sveta, med katerimi je bilo tudi 35 mladih iz Slovenije.
Panama skozi oči popotnika
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami smo v Mladoskopu z Drito Mahne, turistično vodnico s Kompasa, opisali značilnosti najjužnejše obmorske države Srednje Amerike. Ob sklepu pa slišali kratke utrinke iz dogajanja na srečanju mladih romarjev iz vsega sveta, med katerimi je bilo tudi 35 mladih iz Slovenije.
Panama skozi oči popotnika
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami smo v Mladoskopu z Drito Mahne, turistično vodnico s Kompasa, opisali značilnosti najjužnejše obmorske države Srednje Amerike. Ob sklepu pa slišali kratke utrinke iz dogajanja na srečanju mladih romarjev iz vsega sveta, med katerimi je bilo tudi 35 mladih iz Slovenije.
VEČ ...|25. 1. 2019
Panama skozi oči popotnika
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami smo v Mladoskopu z Drito Mahne, turistično vodnico s Kompasa, opisali značilnosti najjužnejše obmorske države Srednje Amerike. Ob sklepu pa slišali kratke utrinke iz dogajanja na srečanju mladih romarjev iz vsega sveta, med katerimi je bilo tudi 35 mladih iz Slovenije.
VEČ ...|11. 1. 2019
Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.
Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.
Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.
VEČ ...|11. 1. 2019
Novo na SKAM-u
K pogovoru smo povabili Matevža Mehleta, duhovnega asistenta Društva katoliške mladine in direktorja kolegija ter Emanuelo Eduard, ki je predsednica SKAM-a. Spregovorila sta o delu v minulem letu, o katoliški mladini, njenih željah in potrebah, Emanuela je bila lani še zadnjič vodja Stične mladih, zato tudi o tem. V pogovoru pa smo se ozrli tudi v leto 2019, ki ga bo že konec meseca januarja zaznamoval Svetovni dan mladih v Panami.
VEČ ...|4. 1. 2019
Glasbeni okusi Katic
Po radijskem koncertu Katic smo z nekaterimi članicami vokalne skupine nadaljevali pogovor o njihovih glasbenih izkušnjah in okusih. Kako je bilo sodelovati z Magnificom, Kreslinom, Predinom in številnimi drugimi.
Glasbeni okusi Katic
Po radijskem koncertu Katic smo z nekaterimi članicami vokalne skupine nadaljevali pogovor o njihovih glasbenih izkušnjah in okusih. Kako je bilo sodelovati z Magnificom, Kreslinom, Predinom in številnimi drugimi.
Glasbeni okusi Katic
Po radijskem koncertu Katic smo z nekaterimi članicami vokalne skupine nadaljevali pogovor o njihovih glasbenih izkušnjah in okusih. Kako je bilo sodelovati z Magnificom, Kreslinom, Predinom in številnimi drugimi.
VEČ ...|4. 1. 2019
Glasbeni okusi Katic
Po radijskem koncertu Katic smo z nekaterimi članicami vokalne skupine nadaljevali pogovor o njihovih glasbenih izkušnjah in okusih. Kako je bilo sodelovati z Magnificom, Kreslinom, Predinom in številnimi drugimi.
VEČ ...|27. 12. 2018
Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.
Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.
Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.
VEČ ...|27. 12. 2018
Taizejsko srečanje v Madridu
Na Evropskem srečanju mladih, na tradicionalnem romanju Zaupanja na zemlji, ki se letos odvija v Madridu, je tudi veliko slovenskih mladih romarjev. V Mladoskopu smo gostili Špelo Pucelj, odgovorno za mednarodno sodelovanje na SKAM-u, in iz prve roke slišali o namenu dogodka, o letošnjem geslu in vsebinah. Pridružili pa so se nam tik pred odhodom na pot tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani Tinkara, Eva, Pia in Filip.
VEČ ...|20. 12. 2018
Izstradanost duha in volje mlade generacije
Gibanje Prebudimo Slovenijo je februarja 2018, skupaj s krožkom Škofijska strela, na Škofijski klasični gimnaziji organiziralo okroglo mizo z naslovom Izstradanost duha in volje mlade generacije. Govorniki so bili Martin Nahtigal, Dušan Merc, Alenka Puhar in Jože Mlakar.
Izstradanost duha in volje mlade generacije
Gibanje Prebudimo Slovenijo je februarja 2018, skupaj s krožkom Škofijska strela, na Škofijski klasični gimnaziji organiziralo okroglo mizo z naslovom Izstradanost duha in volje mlade generacije. Govorniki so bili Martin Nahtigal, Dušan Merc, Alenka Puhar in Jože Mlakar.
Izstradanost duha in volje mlade generacije
Gibanje Prebudimo Slovenijo je februarja 2018, skupaj s krožkom Škofijska strela, na Škofijski klasični gimnaziji organiziralo okroglo mizo z naslovom Izstradanost duha in volje mlade generacije. Govorniki so bili Martin Nahtigal, Dušan Merc, Alenka Puhar in Jože Mlakar.
VEČ ...|20. 12. 2018
Izstradanost duha in volje mlade generacije
Gibanje Prebudimo Slovenijo je februarja 2018, skupaj s krožkom Škofijska strela, na Škofijski klasični gimnaziji organiziralo okroglo mizo z naslovom Izstradanost duha in volje mlade generacije. Govorniki so bili Martin Nahtigal, Dušan Merc, Alenka Puhar in Jože Mlakar.
VEČ ...|13. 12. 2018
Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali
Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.
Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali
Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.
Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali
Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.
VEČ ...|13. 12. 2018
Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali
Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.
VEČ ...|6. 12. 2018
Čas je denar, torej si podarimo več časa
Rok Trkaj je ob godu sv. Nikolaja za Mladoskop strnil svoje vtise o obdarovanju in bistvu praznovanja, svoje spomine so dodala tudi dekleta, dijakinje šentviške Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava. Ker v omenjeni ustanovi letos praznujejo srebrni jubilej delovanja, smo objavili tudi celotni govor Gregorja Čušina iz osrednjega praznovanja. V oddaji pa govorili tudi o svetovnem prvenstvu v dveh plesnih zvrsteh, o elegantnem gibanju z veliko akrobatike, v pogovoru z Matejo Sever.
Čas je denar, torej si podarimo več časa
Rok Trkaj je ob godu sv. Nikolaja za Mladoskop strnil svoje vtise o obdarovanju in bistvu praznovanja, svoje spomine so dodala tudi dekleta, dijakinje šentviške Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava. Ker v omenjeni ustanovi letos praznujejo srebrni jubilej delovanja, smo objavili tudi celotni govor Gregorja Čušina iz osrednjega praznovanja. V oddaji pa govorili tudi o svetovnem prvenstvu v dveh plesnih zvrsteh, o elegantnem gibanju z veliko akrobatike, v pogovoru z Matejo Sever.
Čas je denar, torej si podarimo več časa
Rok Trkaj je ob godu sv. Nikolaja za Mladoskop strnil svoje vtise o obdarovanju in bistvu praznovanja, svoje spomine so dodala tudi dekleta, dijakinje šentviške Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava. Ker v omenjeni ustanovi letos praznujejo srebrni jubilej delovanja, smo objavili tudi celotni govor Gregorja Čušina iz osrednjega praznovanja. V oddaji pa govorili tudi o svetovnem prvenstvu v dveh plesnih zvrsteh, o elegantnem gibanju z veliko akrobatike, v pogovoru z Matejo Sever.
VEČ ...|6. 12. 2018
Čas je denar, torej si podarimo več časa
Rok Trkaj je ob godu sv. Nikolaja za Mladoskop strnil svoje vtise o obdarovanju in bistvu praznovanja, svoje spomine so dodala tudi dekleta, dijakinje šentviške Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava. Ker v omenjeni ustanovi letos praznujejo srebrni jubilej delovanja, smo objavili tudi celotni govor Gregorja Čušina iz osrednjega praznovanja. V oddaji pa govorili tudi o svetovnem prvenstvu v dveh plesnih zvrsteh, o elegantnem gibanju z veliko akrobatike, v pogovoru z Matejo Sever.
VEČ ...|29. 11. 2018
Mladi želijo biti samo slišani
V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.
Mladi želijo biti samo slišani
V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.
Mladi želijo biti samo slišani
V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.
VEČ ...|29. 11. 2018
Mladi želijo biti samo slišani
V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.
VEČ ...|22. 11. 2018
Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.
Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.
Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.
VEČ ...|22. 11. 2018
Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.
VEČ ...|15. 11. 2018
Izobrazba je priložnost, ne usoda
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.
Izobrazba je priložnost, ne usoda
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.
Izobrazba je priložnost, ne usoda
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.
VEČ ...|15. 11. 2018
Izobrazba je priložnost, ne usoda
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.
VEČ ...|8. 11. 2018
Mobilnost izobraževanja slovenskih dijakov in študentov
V Evropskem tednu poklicnih spretnosti smo obiskali javni zavod Cmepius, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovila vlada z namenom širjenja in usklajevanja mobilnega izobraževanja evropskih državljanov. Na Facebooku so objavili več zgodb mladih, ki se ali so se izobraževali v tujini. Kako pomemben je vseživljenjski proces učenja smo govorili z Urško Slabšak, ki je na Cmepiusu nosilka za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sklopu programa Erasmu +.
Mobilnost izobraževanja slovenskih dijakov in študentov
V Evropskem tednu poklicnih spretnosti smo obiskali javni zavod Cmepius, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovila vlada z namenom širjenja in usklajevanja mobilnega izobraževanja evropskih državljanov. Na Facebooku so objavili več zgodb mladih, ki se ali so se izobraževali v tujini. Kako pomemben je vseživljenjski proces učenja smo govorili z Urško Slabšak, ki je na Cmepiusu nosilka za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sklopu programa Erasmu +.
Mobilnost izobraževanja slovenskih dijakov in študentov
V Evropskem tednu poklicnih spretnosti smo obiskali javni zavod Cmepius, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovila vlada z namenom širjenja in usklajevanja mobilnega izobraževanja evropskih državljanov. Na Facebooku so objavili več zgodb mladih, ki se ali so se izobraževali v tujini. Kako pomemben je vseživljenjski proces učenja smo govorili z Urško Slabšak, ki je na Cmepiusu nosilka za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sklopu programa Erasmu +.
VEČ ...|8. 11. 2018
Mobilnost izobraževanja slovenskih dijakov in študentov
V Evropskem tednu poklicnih spretnosti smo obiskali javni zavod Cmepius, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovila vlada z namenom širjenja in usklajevanja mobilnega izobraževanja evropskih državljanov. Na Facebooku so objavili več zgodb mladih, ki se ali so se izobraževali v tujini. Kako pomemben je vseživljenjski proces učenja smo govorili z Urško Slabšak, ki je na Cmepiusu nosilka za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sklopu programa Erasmu +.
VEČ ...|18. 10. 2018
Barmanstvo so zgodbe
Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.
Barmanstvo so zgodbe
Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.
Barmanstvo so zgodbe
Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.
VEČ ...|18. 10. 2018
Barmanstvo so zgodbe
Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.
VEČ ...|11. 10. 2018
Izvajalci festivala Ritem srca se predstavijo tik pred začetkom
Na dan festivala Ritem srca smo v Mladoskopu slišali izjave in odlomke pesmi letošnjih nastopajočih na festivalu sodobne krščanske glasbe, tudi v še poslednje vabilo na nepozaben slavilni koncert. V goste smo, pred festivalskim uvodnim glasbenim slavljenjem skupine Svetnik, povabili pred mikrofon, za širšo umestitev glasbe v življenju mladih, Tadeja Vindiša.
Izvajalci festivala Ritem srca se predstavijo tik pred začetkom
Na dan festivala Ritem srca smo v Mladoskopu slišali izjave in odlomke pesmi letošnjih nastopajočih na festivalu sodobne krščanske glasbe, tudi v še poslednje vabilo na nepozaben slavilni koncert. V goste smo, pred festivalskim uvodnim glasbenim slavljenjem skupine Svetnik, povabili pred mikrofon, za širšo umestitev glasbe v življenju mladih, Tadeja Vindiša.
Izvajalci festivala Ritem srca se predstavijo tik pred začetkom
Na dan festivala Ritem srca smo v Mladoskopu slišali izjave in odlomke pesmi letošnjih nastopajočih na festivalu sodobne krščanske glasbe, tudi v še poslednje vabilo na nepozaben slavilni koncert. V goste smo, pred festivalskim uvodnim glasbenim slavljenjem skupine Svetnik, povabili pred mikrofon, za širšo umestitev glasbe v življenju mladih, Tadeja Vindiša.
VEČ ...|11. 10. 2018
Izvajalci festivala Ritem srca se predstavijo tik pred začetkom
Na dan festivala Ritem srca smo v Mladoskopu slišali izjave in odlomke pesmi letošnjih nastopajočih na festivalu sodobne krščanske glasbe, tudi v še poslednje vabilo na nepozaben slavilni koncert. V goste smo, pred festivalskim uvodnim glasbenim slavljenjem skupine Svetnik, povabili pred mikrofon, za širšo umestitev glasbe v življenju mladih, Tadeja Vindiša.
VEČ ...|4. 10. 2018
Kaj si mladi želijo in pričakujejo od Cerkve
Ob Sinodi mladih, ki se odvija v Rimu, smo dali glas mariborskim dijakom, ki so letos maja pisali razmišljanja na iste teme, kot je nastajal predsinodalni dokument in iz tega so nastale tudi letošnje Šentvoršce. Miha Vogrin, Mark Anton Ramšak, Ana Vogrin in Evita Brdnik so med drugim razmišljali o večji vključenosti v cerkveno živeljenje in o dejavnostih znotraj Cerkve za mlade, o svoji prihodnosti, o poteh in sredstavih za boljše in poglobljeno versko življenje mladih.
Kaj si mladi želijo in pričakujejo od Cerkve
Ob Sinodi mladih, ki se odvija v Rimu, smo dali glas mariborskim dijakom, ki so letos maja pisali razmišljanja na iste teme, kot je nastajal predsinodalni dokument in iz tega so nastale tudi letošnje Šentvoršce. Miha Vogrin, Mark Anton Ramšak, Ana Vogrin in Evita Brdnik so med drugim razmišljali o večji vključenosti v cerkveno živeljenje in o dejavnostih znotraj Cerkve za mlade, o svoji prihodnosti, o poteh in sredstavih za boljše in poglobljeno versko življenje mladih.
Kaj si mladi želijo in pričakujejo od Cerkve
Ob Sinodi mladih, ki se odvija v Rimu, smo dali glas mariborskim dijakom, ki so letos maja pisali razmišljanja na iste teme, kot je nastajal predsinodalni dokument in iz tega so nastale tudi letošnje Šentvoršce. Miha Vogrin, Mark Anton Ramšak, Ana Vogrin in Evita Brdnik so med drugim razmišljali o večji vključenosti v cerkveno živeljenje in o dejavnostih znotraj Cerkve za mlade, o svoji prihodnosti, o poteh in sredstavih za boljše in poglobljeno versko življenje mladih.
VEČ ...|4. 10. 2018
Kaj si mladi želijo in pričakujejo od Cerkve
Ob Sinodi mladih, ki se odvija v Rimu, smo dali glas mariborskim dijakom, ki so letos maja pisali razmišljanja na iste teme, kot je nastajal predsinodalni dokument in iz tega so nastale tudi letošnje Šentvoršce. Miha Vogrin, Mark Anton Ramšak, Ana Vogrin in Evita Brdnik so med drugim razmišljali o večji vključenosti v cerkveno živeljenje in o dejavnostih znotraj Cerkve za mlade, o svoji prihodnosti, o poteh in sredstavih za boljše in poglobljeno versko življenje mladih.
VEČ ...|27. 9. 2018
Pozitivna psihologija
Mag. Nastja Mulej in dr. Blanka Tacer preko svojih bogatih izkušenj in znanj učita kreativnega razmišljanja, kako s pogumom iščemo ideje, vstopamo na pot lastnih hotenj ter kako se naučimo premagovati izzive ter se uresničevati skozi talente. Organizirata tudi dogodek Maraton pozitivne psihologije v Ljubljani in Mariboru.
Pozitivna psihologija
Mag. Nastja Mulej in dr. Blanka Tacer preko svojih bogatih izkušenj in znanj učita kreativnega razmišljanja, kako s pogumom iščemo ideje, vstopamo na pot lastnih hotenj ter kako se naučimo premagovati izzive ter se uresničevati skozi talente. Organizirata tudi dogodek Maraton pozitivne psihologije v Ljubljani in Mariboru.
Pozitivna psihologija
Mag. Nastja Mulej in dr. Blanka Tacer preko svojih bogatih izkušenj in znanj učita kreativnega razmišljanja, kako s pogumom iščemo ideje, vstopamo na pot lastnih hotenj ter kako se naučimo premagovati izzive ter se uresničevati skozi talente. Organizirata tudi dogodek Maraton pozitivne psihologije v Ljubljani in Mariboru.
VEČ ...|27. 9. 2018
Pozitivna psihologija
Mag. Nastja Mulej in dr. Blanka Tacer preko svojih bogatih izkušenj in znanj učita kreativnega razmišljanja, kako s pogumom iščemo ideje, vstopamo na pot lastnih hotenj ter kako se naučimo premagovati izzive ter se uresničevati skozi talente. Organizirata tudi dogodek Maraton pozitivne psihologije v Ljubljani in Mariboru.
VEČ ...|20. 9. 2018
Inovativni kmet leta 2017 s kmetije z vizijo
V Sloveniji ne naredimo dovolj za vrednotenje vseh poklicev. Pred velikim izzivom so mlajši kmetovalci, ki morda ne prepoznajo svoje prihodnosti na kmetiji. Pa se vendarle da. To dokazuje zelo uspešen, najinovativnejši kmet lanskega leta Matic Vizjak. Preden se je vrnil na domačo kmetijo, se je preizkusil v več poklicih. Tujina ni obljubljena dežela, pravi in dodaja, ni ovir v življenju, so le izzivi, ki jih je treba premagati. Gotovo bo navdušil tudi vas s svojimi pogledi in uspehi.
Inovativni kmet leta 2017 s kmetije z vizijo
V Sloveniji ne naredimo dovolj za vrednotenje vseh poklicev. Pred velikim izzivom so mlajši kmetovalci, ki morda ne prepoznajo svoje prihodnosti na kmetiji. Pa se vendarle da. To dokazuje zelo uspešen, najinovativnejši kmet lanskega leta Matic Vizjak. Preden se je vrnil na domačo kmetijo, se je preizkusil v več poklicih. Tujina ni obljubljena dežela, pravi in dodaja, ni ovir v življenju, so le izzivi, ki jih je treba premagati. Gotovo bo navdušil tudi vas s svojimi pogledi in uspehi.
Inovativni kmet leta 2017 s kmetije z vizijo
V Sloveniji ne naredimo dovolj za vrednotenje vseh poklicev. Pred velikim izzivom so mlajši kmetovalci, ki morda ne prepoznajo svoje prihodnosti na kmetiji. Pa se vendarle da. To dokazuje zelo uspešen, najinovativnejši kmet lanskega leta Matic Vizjak. Preden se je vrnil na domačo kmetijo, se je preizkusil v več poklicih. Tujina ni obljubljena dežela, pravi in dodaja, ni ovir v življenju, so le izzivi, ki jih je treba premagati. Gotovo bo navdušil tudi vas s svojimi pogledi in uspehi.
VEČ ...|20. 9. 2018
Inovativni kmet leta 2017 s kmetije z vizijo
V Sloveniji ne naredimo dovolj za vrednotenje vseh poklicev. Pred velikim izzivom so mlajši kmetovalci, ki morda ne prepoznajo svoje prihodnosti na kmetiji. Pa se vendarle da. To dokazuje zelo uspešen, najinovativnejši kmet lanskega leta Matic Vizjak. Preden se je vrnil na domačo kmetijo, se je preizkusil v več poklicih. Tujina ni obljubljena dežela, pravi in dodaja, ni ovir v življenju, so le izzivi, ki jih je treba premagati. Gotovo bo navdušil tudi vas s svojimi pogledi in uspehi.
VEČ ...|13. 9. 2018
Stična mladih 2018
Stična bo. Letos z geslom Ne boj se. V Mladoskop prihajajo štirje sogovorniki, ki bodo iz prve roke povedali o novostih letošnjega dogajanja v Stični, saj se bo istočasno odvijalo na kar treh prizoriščih. Program je pester, veliko glasbe, delavnic, globokih tem in tudi športa. Stična je stična točka mladih, tudi v Mladoskopu.
Stična mladih 2018
Stična bo. Letos z geslom Ne boj se. V Mladoskop prihajajo štirje sogovorniki, ki bodo iz prve roke povedali o novostih letošnjega dogajanja v Stični, saj se bo istočasno odvijalo na kar treh prizoriščih. Program je pester, veliko glasbe, delavnic, globokih tem in tudi športa. Stična je stična točka mladih, tudi v Mladoskopu.
Stična mladih 2018
Stična bo. Letos z geslom Ne boj se. V Mladoskop prihajajo štirje sogovorniki, ki bodo iz prve roke povedali o novostih letošnjega dogajanja v Stični, saj se bo istočasno odvijalo na kar treh prizoriščih. Program je pester, veliko glasbe, delavnic, globokih tem in tudi športa. Stična je stična točka mladih, tudi v Mladoskopu.
VEČ ...|13. 9. 2018
Stična mladih 2018
Stična bo. Letos z geslom Ne boj se. V Mladoskop prihajajo štirje sogovorniki, ki bodo iz prve roke povedali o novostih letošnjega dogajanja v Stični, saj se bo istočasno odvijalo na kar treh prizoriščih. Program je pester, veliko glasbe, delavnic, globokih tem in tudi športa. Stična je stična točka mladih, tudi v Mladoskopu.
VEČ ...|6. 9. 2018
Mladoskop
Mladoskop je v prvem šolskem tednu nastal na terenu. Ko smo kolesarili od Domžal proti Zaplazu, smo na poti odkrivali tudi mladostni utrip. V Moravčah smo pred mikrofon povabili animatorje, predstavili so svoj kraj in aktivnosti, ki jih opravljajo znoraj župnije. Pogovarjali smo se tudi o začetku šolskega in katehetskega leta.
Mladoskop
Mladoskop je v prvem šolskem tednu nastal na terenu. Ko smo kolesarili od Domžal proti Zaplazu, smo na poti odkrivali tudi mladostni utrip. V Moravčah smo pred mikrofon povabili animatorje, predstavili so svoj kraj in aktivnosti, ki jih opravljajo znoraj župnije. Pogovarjali smo se tudi o začetku šolskega in katehetskega leta.
Mladoskop
Mladoskop je v prvem šolskem tednu nastal na terenu. Ko smo kolesarili od Domžal proti Zaplazu, smo na poti odkrivali tudi mladostni utrip. V Moravčah smo pred mikrofon povabili animatorje, predstavili so svoj kraj in aktivnosti, ki jih opravljajo znoraj župnije. Pogovarjali smo se tudi o začetku šolskega in katehetskega leta.
VEČ ...|6. 9. 2018
Mladoskop
Mladoskop je v prvem šolskem tednu nastal na terenu. Ko smo kolesarili od Domžal proti Zaplazu, smo na poti odkrivali tudi mladostni utrip. V Moravčah smo pred mikrofon povabili animatorje, predstavili so svoj kraj in aktivnosti, ki jih opravljajo znoraj župnije. Pogovarjali smo se tudi o začetku šolskega in katehetskega leta.
VEČ ...|30. 8. 2018
Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.
Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.
Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|30. 8. 2018
Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|23. 8. 2018
Prostovoljni delovni tabor Mladih za zedinjen svet Summerjob
Mladih za zedinjeni svet so tudi letos pripravili prostovoljni delovni tabor Summerjob, letos v Podbočju in okolici. Na Dolenjskem je šestdeset mladih prostovoljno pomagalo pleskati, graditi, sestavljati, obirati, obnavljati, popravljati posameznikom in družinam, ki so pomoč potrebovali. Sebi in drugim s tem vračajo dostojanstvo in gradijo dialog skupnosti, pravijo. Petra Kogoj , Nika Černač, Nejc Povirk in Valerija Dolenšek so bili naši sogovorniki.
Prostovoljni delovni tabor Mladih za zedinjen svet Summerjob
Mladih za zedinjeni svet so tudi letos pripravili prostovoljni delovni tabor Summerjob, letos v Podbočju in okolici. Na Dolenjskem je šestdeset mladih prostovoljno pomagalo pleskati, graditi, sestavljati, obirati, obnavljati, popravljati posameznikom in družinam, ki so pomoč potrebovali. Sebi in drugim s tem vračajo dostojanstvo in gradijo dialog skupnosti, pravijo. Petra Kogoj , Nika Černač, Nejc Povirk in Valerija Dolenšek so bili naši sogovorniki.
Prostovoljni delovni tabor Mladih za zedinjen svet Summerjob
Mladih za zedinjeni svet so tudi letos pripravili prostovoljni delovni tabor Summerjob, letos v Podbočju in okolici. Na Dolenjskem je šestdeset mladih prostovoljno pomagalo pleskati, graditi, sestavljati, obirati, obnavljati, popravljati posameznikom in družinam, ki so pomoč potrebovali. Sebi in drugim s tem vračajo dostojanstvo in gradijo dialog skupnosti, pravijo. Petra Kogoj , Nika Černač, Nejc Povirk in Valerija Dolenšek so bili naši sogovorniki.
VEČ ...|23. 8. 2018
Prostovoljni delovni tabor Mladih za zedinjen svet Summerjob
Mladih za zedinjeni svet so tudi letos pripravili prostovoljni delovni tabor Summerjob, letos v Podbočju in okolici. Na Dolenjskem je šestdeset mladih prostovoljno pomagalo pleskati, graditi, sestavljati, obirati, obnavljati, popravljati posameznikom in družinam, ki so pomoč potrebovali. Sebi in drugim s tem vračajo dostojanstvo in gradijo dialog skupnosti, pravijo. Petra Kogoj , Nika Černač, Nejc Povirk in Valerija Dolenšek so bili naši sogovorniki.
VEČ ...|16. 8. 2018
Marijanska Vincencijanska mladina
Katarina, Andraž in Klara so, dan po največjem Marijinem prazniku v Mladoskopu, opisali svoje delovanje pri Marijanski Vincencijanski mladini, kjer mladi člani vnašajo dobroto v temelje naše družbe. Opisali so nam, kako živijo krščansko življenje, in kako skozi svoje izkušnje širijo Jezusovo ljubezen in veselje med ljudi.
Marijanska Vincencijanska mladina
Katarina, Andraž in Klara so, dan po največjem Marijinem prazniku v Mladoskopu, opisali svoje delovanje pri Marijanski Vincencijanski mladini, kjer mladi člani vnašajo dobroto v temelje naše družbe. Opisali so nam, kako živijo krščansko življenje, in kako skozi svoje izkušnje širijo Jezusovo ljubezen in veselje med ljudi.
Marijanska Vincencijanska mladina
Katarina, Andraž in Klara so, dan po največjem Marijinem prazniku v Mladoskopu, opisali svoje delovanje pri Marijanski Vincencijanski mladini, kjer mladi člani vnašajo dobroto v temelje naše družbe. Opisali so nam, kako živijo krščansko življenje, in kako skozi svoje izkušnje širijo Jezusovo ljubezen in veselje med ljudi.
VEČ ...|16. 8. 2018
Marijanska Vincencijanska mladina
Katarina, Andraž in Klara so, dan po največjem Marijinem prazniku v Mladoskopu, opisali svoje delovanje pri Marijanski Vincencijanski mladini, kjer mladi člani vnašajo dobroto v temelje naše družbe. Opisali so nam, kako živijo krščansko življenje, in kako skozi svoje izkušnje širijo Jezusovo ljubezen in veselje med ljudi.
VEČ ...|9. 8. 2018
Mag. Matejo Kišek: O gozdu se moramo še veliko naučiti
Gostili smo mlado profesorico mag. Matejo Kišek, ki nekaj let na mariborski Srednji lesarski šoli poučuje dijake sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Pri sestavljanju učnega programa je orala ledino in danes, kot pravi, imajo najlepšo učilnico, ki je večino časa sredi gozda, saj je v lasti šole za potrebe čimbolj učinkovitega učenja tudi nekaj gozdnih površin.
Mag. Matejo Kišek: O gozdu se moramo še veliko naučiti
Gostili smo mlado profesorico mag. Matejo Kišek, ki nekaj let na mariborski Srednji lesarski šoli poučuje dijake sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Pri sestavljanju učnega programa je orala ledino in danes, kot pravi, imajo najlepšo učilnico, ki je večino časa sredi gozda, saj je v lasti šole za potrebe čimbolj učinkovitega učenja tudi nekaj gozdnih površin.
Mag. Matejo Kišek: O gozdu se moramo še veliko naučiti
Gostili smo mlado profesorico mag. Matejo Kišek, ki nekaj let na mariborski Srednji lesarski šoli poučuje dijake sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Pri sestavljanju učnega programa je orala ledino in danes, kot pravi, imajo najlepšo učilnico, ki je večino časa sredi gozda, saj je v lasti šole za potrebe čimbolj učinkovitega učenja tudi nekaj gozdnih površin.
VEČ ...|9. 8. 2018
Mag. Matejo Kišek: O gozdu se moramo še veliko naučiti
Gostili smo mlado profesorico mag. Matejo Kišek, ki nekaj let na mariborski Srednji lesarski šoli poučuje dijake sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Pri sestavljanju učnega programa je orala ledino in danes, kot pravi, imajo najlepšo učilnico, ki je večino časa sredi gozda, saj je v lasti šole za potrebe čimbolj učinkovitega učenja tudi nekaj gozdnih površin.
VEČ ...|2. 8. 2018
Mladi planšarji na planini Krstenica
Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.
Mladi planšarji na planini Krstenica
Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.
Mladi planšarji na planini Krstenica
Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.
VEČ ...|2. 8. 2018
Mladi planšarji na planini Krstenica
Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.
VEČ ...|26. 7. 2018
Mlade pripravljamo na življenje
Dijaki z gimnazije Vič so se udeležili številnih mednarodnih tekmovanj različnih področij, kjer so dosegli odlične rezultate. V oddaji so opisali svoje naloge, dosežke in izkušnje s tekmovanj ter mednarodnih druženj z vrstniki vsega sveta. Dijaki Bor Kolar Bačnik, Mitja Denac, Aleksander Piciga, Luka Skeledžija, Gregor Kržmanc, Kalina Mihelič in prof. Alenka Mozer so bili naši sogovorniki.
Mlade pripravljamo na življenje
Dijaki z gimnazije Vič so se udeležili številnih mednarodnih tekmovanj različnih področij, kjer so dosegli odlične rezultate. V oddaji so opisali svoje naloge, dosežke in izkušnje s tekmovanj ter mednarodnih druženj z vrstniki vsega sveta. Dijaki Bor Kolar Bačnik, Mitja Denac, Aleksander Piciga, Luka Skeledžija, Gregor Kržmanc, Kalina Mihelič in prof. Alenka Mozer so bili naši sogovorniki.
Mlade pripravljamo na življenje
Dijaki z gimnazije Vič so se udeležili številnih mednarodnih tekmovanj različnih področij, kjer so dosegli odlične rezultate. V oddaji so opisali svoje naloge, dosežke in izkušnje s tekmovanj ter mednarodnih druženj z vrstniki vsega sveta. Dijaki Bor Kolar Bačnik, Mitja Denac, Aleksander Piciga, Luka Skeledžija, Gregor Kržmanc, Kalina Mihelič in prof. Alenka Mozer so bili naši sogovorniki.
VEČ ...|26. 7. 2018
Mlade pripravljamo na življenje
Dijaki z gimnazije Vič so se udeležili številnih mednarodnih tekmovanj različnih področij, kjer so dosegli odlične rezultate. V oddaji so opisali svoje naloge, dosežke in izkušnje s tekmovanj ter mednarodnih druženj z vrstniki vsega sveta. Dijaki Bor Kolar Bačnik, Mitja Denac, Aleksander Piciga, Luka Skeledžija, Gregor Kržmanc, Kalina Mihelič in prof. Alenka Mozer so bili naši sogovorniki.
VEČ ...|19. 7. 2018
Študent medicine, ki je v sklopu Mepi programa s skupino prekolesaril pot od Goričkega do Pirana
Timotej Brecelj je prejemnik mednarodnega priznanja MEPI, je športnik, prostovoljec, glasbenik in človek več talentov, ki širi svoja obzorja s preizkušanjem novih izzivov in spretnosti. Spodbuja nas k raziskovanju, preizkušanju tudi svojih meja in trdoživosti.
Študent medicine, ki je v sklopu Mepi programa s skupino prekolesaril pot od Goričkega do Pirana
Timotej Brecelj je prejemnik mednarodnega priznanja MEPI, je športnik, prostovoljec, glasbenik in človek več talentov, ki širi svoja obzorja s preizkušanjem novih izzivov in spretnosti. Spodbuja nas k raziskovanju, preizkušanju tudi svojih meja in trdoživosti.
Študent medicine, ki je v sklopu Mepi programa s skupino prekolesaril pot od Goričkega do Pirana
Timotej Brecelj je prejemnik mednarodnega priznanja MEPI, je športnik, prostovoljec, glasbenik in človek več talentov, ki širi svoja obzorja s preizkušanjem novih izzivov in spretnosti. Spodbuja nas k raziskovanju, preizkušanju tudi svojih meja in trdoživosti.
VEČ ...|19. 7. 2018
Študent medicine, ki je v sklopu Mepi programa s skupino prekolesaril pot od Goričkega do Pirana
Timotej Brecelj je prejemnik mednarodnega priznanja MEPI, je športnik, prostovoljec, glasbenik in človek več talentov, ki širi svoja obzorja s preizkušanjem novih izzivov in spretnosti. Spodbuja nas k raziskovanju, preizkušanju tudi svojih meja in trdoživosti.
VEČ ...|12. 7. 2018
Počitniško duhovni tedni na Kaprijah in priprave na Svetovni dan mladih v Panami 2019
V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.
Počitniško duhovni tedni na Kaprijah in priprave na Svetovni dan mladih v Panami 2019
V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.
Počitniško duhovni tedni na Kaprijah in priprave na Svetovni dan mladih v Panami 2019
V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.
VEČ ...|12. 7. 2018
Počitniško duhovni tedni na Kaprijah in priprave na Svetovni dan mladih v Panami 2019
V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.
VEČ ...|5. 7. 2018
Dijaki odlični v Maleziji na tekmovanju iz angleščine v več vsebinskih sklopih
Skupina dijakov celjske gimnazije, trije od njih so obiskali naš studio, je bila uspešna na mednarodnem tekmovanju iz angleškega jezika v Maleziji. Potegovali so se v več različnih vsebinskih sklopih, z nosilno temo Zapleteni svet.
Dijaki odlični v Maleziji na tekmovanju iz angleščine v več vsebinskih sklopih
Skupina dijakov celjske gimnazije, trije od njih so obiskali naš studio, je bila uspešna na mednarodnem tekmovanju iz angleškega jezika v Maleziji. Potegovali so se v več različnih vsebinskih sklopih, z nosilno temo Zapleteni svet.
Dijaki odlični v Maleziji na tekmovanju iz angleščine v več vsebinskih sklopih
Skupina dijakov celjske gimnazije, trije od njih so obiskali naš studio, je bila uspešna na mednarodnem tekmovanju iz angleškega jezika v Maleziji. Potegovali so se v več različnih vsebinskih sklopih, z nosilno temo Zapleteni svet.
VEČ ...|5. 7. 2018
Dijaki odlični v Maleziji na tekmovanju iz angleščine v več vsebinskih sklopih
Skupina dijakov celjske gimnazije, trije od njih so obiskali naš studio, je bila uspešna na mednarodnem tekmovanju iz angleškega jezika v Maleziji. Potegovali so se v več različnih vsebinskih sklopih, z nosilno temo Zapleteni svet.
VEČ ...|28. 6. 2018
Tudi sleng mladih je slovenščina
Velik poznavalec slovenskega jezika dr. Kozma Ahačič, je med drugim tudi avtor novih slovnic, ki so jih učenci in dijaki z navdušenjem sprejeli. Naš sogovornik pravi, da je tudi sleng mladih slovenščina. Je izraz njihove želje po svobodi in svojskosti. Knjižni jezik je le ena od oblik slovenščine, vsakodnevni pogovor med ljudmi naj bo sproščen in v domači, narečni govorici, je povedal v pogovoru.
Tudi sleng mladih je slovenščina
Velik poznavalec slovenskega jezika dr. Kozma Ahačič, je med drugim tudi avtor novih slovnic, ki so jih učenci in dijaki z navdušenjem sprejeli. Naš sogovornik pravi, da je tudi sleng mladih slovenščina. Je izraz njihove želje po svobodi in svojskosti. Knjižni jezik je le ena od oblik slovenščine, vsakodnevni pogovor med ljudmi naj bo sproščen in v domači, narečni govorici, je povedal v pogovoru.
Tudi sleng mladih je slovenščina
Velik poznavalec slovenskega jezika dr. Kozma Ahačič, je med drugim tudi avtor novih slovnic, ki so jih učenci in dijaki z navdušenjem sprejeli. Naš sogovornik pravi, da je tudi sleng mladih slovenščina. Je izraz njihove želje po svobodi in svojskosti. Knjižni jezik je le ena od oblik slovenščine, vsakodnevni pogovor med ljudmi naj bo sproščen in v domači, narečni govorici, je povedal v pogovoru.
VEČ ...|28. 6. 2018
Tudi sleng mladih je slovenščina
Velik poznavalec slovenskega jezika dr. Kozma Ahačič, je med drugim tudi avtor novih slovnic, ki so jih učenci in dijaki z navdušenjem sprejeli. Naš sogovornik pravi, da je tudi sleng mladih slovenščina. Je izraz njihove želje po svobodi in svojskosti. Knjižni jezik je le ena od oblik slovenščine, vsakodnevni pogovor med ljudmi naj bo sproščen in v domači, narečni govorici, je povedal v pogovoru.
VEČ ...|21. 6. 2018
Jesus Exsplosion - oblika slavljenja s karibskega otočja
Med oblikami nove evangelizacije je tudi način slavljenja, ki ga je na karibskem otočju med drugimi uvedel duhovnik in misijonar Ian Taylor. Jesus Exsplosion je glasbeno, slavilno, molitveno in duhovno bogato srečanje, na katerega se mnogi odzivajo z navdušenjem. Iana Taylorja smo povabili v studiu, da bi nam opisal svojo pot in delovanje.
Jesus Exsplosion - oblika slavljenja s karibskega otočja
Med oblikami nove evangelizacije je tudi način slavljenja, ki ga je na karibskem otočju med drugimi uvedel duhovnik in misijonar Ian Taylor. Jesus Exsplosion je glasbeno, slavilno, molitveno in duhovno bogato srečanje, na katerega se mnogi odzivajo z navdušenjem. Iana Taylorja smo povabili v studiu, da bi nam opisal svojo pot in delovanje.
Jesus Exsplosion - oblika slavljenja s karibskega otočja
Med oblikami nove evangelizacije je tudi način slavljenja, ki ga je na karibskem otočju med drugimi uvedel duhovnik in misijonar Ian Taylor. Jesus Exsplosion je glasbeno, slavilno, molitveno in duhovno bogato srečanje, na katerega se mnogi odzivajo z navdušenjem. Iana Taylorja smo povabili v studiu, da bi nam opisal svojo pot in delovanje.
VEČ ...|21. 6. 2018
Jesus Exsplosion - oblika slavljenja s karibskega otočja
Med oblikami nove evangelizacije je tudi način slavljenja, ki ga je na karibskem otočju med drugimi uvedel duhovnik in misijonar Ian Taylor. Jesus Exsplosion je glasbeno, slavilno, molitveno in duhovno bogato srečanje, na katerega se mnogi odzivajo z navdušenjem. Iana Taylorja smo povabili v studiu, da bi nam opisal svojo pot in delovanje.
VEČ ...|14. 6. 2018
Mladinski parlament Alpske konvencije
Dijaki kamniške gimnazije so sodelovali pri Mladinskem parlamentu Alpske konvencije. Mladi različnih evropskih držav se pogovarjajo o problemih in izzivih skupnega alpskega prostora. Letos so govorili o ohranjanju tal. V drugem delu oddaje pa smo govorili o strahu. Strah, pričakovanja, včasih nerealna in prezahtevna, hromijo radoživost mnogim mladostnikom. V oddaji smo povedali, kaj je strah in kako ga premagati.
Mladinski parlament Alpske konvencije
Dijaki kamniške gimnazije so sodelovali pri Mladinskem parlamentu Alpske konvencije. Mladi različnih evropskih držav se pogovarjajo o problemih in izzivih skupnega alpskega prostora. Letos so govorili o ohranjanju tal. V drugem delu oddaje pa smo govorili o strahu. Strah, pričakovanja, včasih nerealna in prezahtevna, hromijo radoživost mnogim mladostnikom. V oddaji smo povedali, kaj je strah in kako ga premagati.
Mladinski parlament Alpske konvencije
Dijaki kamniške gimnazije so sodelovali pri Mladinskem parlamentu Alpske konvencije. Mladi različnih evropskih držav se pogovarjajo o problemih in izzivih skupnega alpskega prostora. Letos so govorili o ohranjanju tal. V drugem delu oddaje pa smo govorili o strahu. Strah, pričakovanja, včasih nerealna in prezahtevna, hromijo radoživost mnogim mladostnikom. V oddaji smo povedali, kaj je strah in kako ga premagati.
VEČ ...|14. 6. 2018
Mladinski parlament Alpske konvencije
Dijaki kamniške gimnazije so sodelovali pri Mladinskem parlamentu Alpske konvencije. Mladi različnih evropskih držav se pogovarjajo o problemih in izzivih skupnega alpskega prostora. Letos so govorili o ohranjanju tal. V drugem delu oddaje pa smo govorili o strahu. Strah, pričakovanja, včasih nerealna in prezahtevna, hromijo radoživost mnogim mladostnikom. V oddaji smo povedali, kaj je strah in kako ga premagati.
VEČ ...|7. 6. 2018
Diamantni maturant in zaposleni pri Googlu dr. Ruben Sipoš
Srednješolci so sredi mature, zato smo v goste povabili diamantnega maturanta dr. Rubena Sipoša, doktorja računalništva, ki je bil dijak v mariborski škofijski gimnaziji, zdaj pa je zaposlen pri Googlu. Znanje šteje. Kako je biti del te velike in v svetu vplivne organizacije in kako teče njegovo življenje? Prisluhnite.
Diamantni maturant in zaposleni pri Googlu dr. Ruben Sipoš
Srednješolci so sredi mature, zato smo v goste povabili diamantnega maturanta dr. Rubena Sipoša, doktorja računalništva, ki je bil dijak v mariborski škofijski gimnaziji, zdaj pa je zaposlen pri Googlu. Znanje šteje. Kako je biti del te velike in v svetu vplivne organizacije in kako teče njegovo življenje? Prisluhnite.
Diamantni maturant in zaposleni pri Googlu dr. Ruben Sipoš
Srednješolci so sredi mature, zato smo v goste povabili diamantnega maturanta dr. Rubena Sipoša, doktorja računalništva, ki je bil dijak v mariborski škofijski gimnaziji, zdaj pa je zaposlen pri Googlu. Znanje šteje. Kako je biti del te velike in v svetu vplivne organizacije in kako teče njegovo življenje? Prisluhnite.
VEČ ...|7. 6. 2018
Diamantni maturant in zaposleni pri Googlu dr. Ruben Sipoš
Srednješolci so sredi mature, zato smo v goste povabili diamantnega maturanta dr. Rubena Sipoša, doktorja računalništva, ki je bil dijak v mariborski škofijski gimnaziji, zdaj pa je zaposlen pri Googlu. Znanje šteje. Kako je biti del te velike in v svetu vplivne organizacije in kako teče njegovo življenje? Prisluhnite.
VEČ ...|31. 5. 2018
Gašper Stojc - Bosonoštvo in program MEPI
Gostili smo Gašperja Stojca, prejemnika zlatega priznanja MEPI programa, ki so ga v svoj vzgojni načrt vključili tudi skavti. Gašper je med izzivi izbral bosonoštvo. Za priznanje je trdo delal polni dve leti. Aktiven je tudi v gledališču, je animator, in na sploh radoveden ter zanimiv mladi mož, ki odkrito govori tudi o veri in Bogu.
Gašper Stojc - Bosonoštvo in program MEPI
Gostili smo Gašperja Stojca, prejemnika zlatega priznanja MEPI programa, ki so ga v svoj vzgojni načrt vključili tudi skavti. Gašper je med izzivi izbral bosonoštvo. Za priznanje je trdo delal polni dve leti. Aktiven je tudi v gledališču, je animator, in na sploh radoveden ter zanimiv mladi mož, ki odkrito govori tudi o veri in Bogu.
Gašper Stojc - Bosonoštvo in program MEPI
Gostili smo Gašperja Stojca, prejemnika zlatega priznanja MEPI programa, ki so ga v svoj vzgojni načrt vključili tudi skavti. Gašper je med izzivi izbral bosonoštvo. Za priznanje je trdo delal polni dve leti. Aktiven je tudi v gledališču, je animator, in na sploh radoveden ter zanimiv mladi mož, ki odkrito govori tudi o veri in Bogu.
VEČ ...|31. 5. 2018
Gašper Stojc - Bosonoštvo in program MEPI
Gostili smo Gašperja Stojca, prejemnika zlatega priznanja MEPI programa, ki so ga v svoj vzgojni načrt vključili tudi skavti. Gašper je med izzivi izbral bosonoštvo. Za priznanje je trdo delal polni dve leti. Aktiven je tudi v gledališču, je animator, in na sploh radoveden ter zanimiv mladi mož, ki odkrito govori tudi o veri in Bogu.
VEČ ...|24. 5. 2018
Grad gori! - Pesmi ljudskih motivov
Poslušali in govorili smo o posebni glasbi. Z nami sta bili odlični glasbenici Brina Vogelnik in Barja Drnovšek. Z Matijo Solcetom so ustvarili album Grad gori! Kako zvenijo pesmi iz domačih ljudskih motivov in z nekaterih drugih delov sveta, prisluhnite.
Grad gori! - Pesmi ljudskih motivov
Poslušali in govorili smo o posebni glasbi. Z nami sta bili odlični glasbenici Brina Vogelnik in Barja Drnovšek. Z Matijo Solcetom so ustvarili album Grad gori! Kako zvenijo pesmi iz domačih ljudskih motivov in z nekaterih drugih delov sveta, prisluhnite.
Grad gori! - Pesmi ljudskih motivov
Poslušali in govorili smo o posebni glasbi. Z nami sta bili odlični glasbenici Brina Vogelnik in Barja Drnovšek. Z Matijo Solcetom so ustvarili album Grad gori! Kako zvenijo pesmi iz domačih ljudskih motivov in z nekaterih drugih delov sveta, prisluhnite.
VEČ ...|24. 5. 2018
Grad gori! - Pesmi ljudskih motivov
Poslušali in govorili smo o posebni glasbi. Z nami sta bili odlični glasbenici Brina Vogelnik in Barja Drnovšek. Z Matijo Solcetom so ustvarili album Grad gori! Kako zvenijo pesmi iz domačih ljudskih motivov in z nekaterih drugih delov sveta, prisluhnite.
VEČ ...|17. 5. 2018
Obisk poljskih dijakov v Zavodu sv. Stanislava
Zavod sv. Stanislava je vstopil v praznično leto ob 25. letnici gimnazije in dijaškega doma. Na jubilejnem tradicionalnem letnem koncertu so k sodelovanju povabili dijake poljskega orkestra. Dijaka tretjega in drugega letnika ter Marko Weilguny so v studio pripeljali tri dekleta, ki igrajo v omenjenem orkestru. Pogovor o glasbi, poljski kulturi, prihodnosti mladih, tudi o politiki.
Obisk poljskih dijakov v Zavodu sv. Stanislava
Zavod sv. Stanislava je vstopil v praznično leto ob 25. letnici gimnazije in dijaškega doma. Na jubilejnem tradicionalnem letnem koncertu so k sodelovanju povabili dijake poljskega orkestra. Dijaka tretjega in drugega letnika ter Marko Weilguny so v studio pripeljali tri dekleta, ki igrajo v omenjenem orkestru. Pogovor o glasbi, poljski kulturi, prihodnosti mladih, tudi o politiki.
Obisk poljskih dijakov v Zavodu sv. Stanislava
Zavod sv. Stanislava je vstopil v praznično leto ob 25. letnici gimnazije in dijaškega doma. Na jubilejnem tradicionalnem letnem koncertu so k sodelovanju povabili dijake poljskega orkestra. Dijaka tretjega in drugega letnika ter Marko Weilguny so v studio pripeljali tri dekleta, ki igrajo v omenjenem orkestru. Pogovor o glasbi, poljski kulturi, prihodnosti mladih, tudi o politiki.
VEČ ...|17. 5. 2018
Obisk poljskih dijakov v Zavodu sv. Stanislava
Zavod sv. Stanislava je vstopil v praznično leto ob 25. letnici gimnazije in dijaškega doma. Na jubilejnem tradicionalnem letnem koncertu so k sodelovanju povabili dijake poljskega orkestra. Dijaka tretjega in drugega letnika ter Marko Weilguny so v studio pripeljali tri dekleta, ki igrajo v omenjenem orkestru. Pogovor o glasbi, poljski kulturi, prihodnosti mladih, tudi o politiki.
VEČ ...|10. 5. 2018
Psihodermatologija
Včasih slišimo reči koga, da se v svoji koži ne počuti dobro, tudi otroke in mlade. Pogosto se na koži, največjem organu, zrcali naše počutje in zdravje. V Mladoskopu sta o psihodermatologiji govorila dr. Slobodan Vujasinovič in mag. Martin Lisec.
Psihodermatologija
Včasih slišimo reči koga, da se v svoji koži ne počuti dobro, tudi otroke in mlade. Pogosto se na koži, največjem organu, zrcali naše počutje in zdravje. V Mladoskopu sta o psihodermatologiji govorila dr. Slobodan Vujasinovič in mag. Martin Lisec.
Psihodermatologija
Včasih slišimo reči koga, da se v svoji koži ne počuti dobro, tudi otroke in mlade. Pogosto se na koži, največjem organu, zrcali naše počutje in zdravje. V Mladoskopu sta o psihodermatologiji govorila dr. Slobodan Vujasinovič in mag. Martin Lisec.
VEČ ...|10. 5. 2018
Psihodermatologija
Včasih slišimo reči koga, da se v svoji koži ne počuti dobro, tudi otroke in mlade. Pogosto se na koži, največjem organu, zrcali naše počutje in zdravje. V Mladoskopu sta o psihodermatologiji govorila dr. Slobodan Vujasinovič in mag. Martin Lisec.
VEČ ...|3. 5. 2018
Olimpijada študentskih katoliških domov 2018
Slišali ste radijsko delo študentov, ki so z mikrofonom obiskali letošnjo nedavno Olimpijado katoliških študentskih domov. Posneli so več utrinkov z udeleženci, navijači, športnimi navdušenci in rekreativci. Pogovarjali so se tudi o pomenu gibanja, ki pripomore tudi k boljšemu učnemu uspehu.
Olimpijada študentskih katoliških domov 2018
Slišali ste radijsko delo študentov, ki so z mikrofonom obiskali letošnjo nedavno Olimpijado katoliških študentskih domov. Posneli so več utrinkov z udeleženci, navijači, športnimi navdušenci in rekreativci. Pogovarjali so se tudi o pomenu gibanja, ki pripomore tudi k boljšemu učnemu uspehu.
Olimpijada študentskih katoliških domov 2018
Slišali ste radijsko delo študentov, ki so z mikrofonom obiskali letošnjo nedavno Olimpijado katoliških študentskih domov. Posneli so več utrinkov z udeleženci, navijači, športnimi navdušenci in rekreativci. Pogovarjali so se tudi o pomenu gibanja, ki pripomore tudi k boljšemu učnemu uspehu.
VEČ ...|3. 5. 2018
Olimpijada študentskih katoliških domov 2018
Slišali ste radijsko delo študentov, ki so z mikrofonom obiskali letošnjo nedavno Olimpijado katoliških študentskih domov. Posneli so več utrinkov z udeleženci, navijači, športnimi navdušenci in rekreativci. Pogovarjali so se tudi o pomenu gibanja, ki pripomore tudi k boljšemu učnemu uspehu.
VEČ ...|26. 4. 2018
Pričevanje - Helena Rozman
Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.
Pričevanje - Helena Rozman
Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.
Pričevanje - Helena Rozman
Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.
VEČ ...|26. 4. 2018
Pričevanje - Helena Rozman
Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.
VEČ ...|19. 4. 2018
Vseslovensko romanje skavtov
V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.
Vseslovensko romanje skavtov
V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.
Vseslovensko romanje skavtov
V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.
VEČ ...|19. 4. 2018
Vseslovensko romanje skavtov
V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.
VEČ ...|12. 4. 2018
Romanje v Assisi in Rim ter sv. maša s papežem na Cvetno nedeljo
Romanje v Assisi in Rim ter sv. maša s papežem na Cvetno nedeljo
VEČ ...|12. 4. 2018
VEČ ...|29. 3. 2018
Gimnazija Želimlje z zmago na svetovnem prvenstvu v odpiranju fizikalnega sefa
Na veliki četrtek smo spoznali dijake gimnazije Želimlje, ki so se pred dnevi vrnili z Izraela z zmago na svetovnem prvenstvu v odpiranju fizikalnega sefa. Uvodoma je o pripravah na Veliko noč spregovoril ravnatelj, za njim skupina dijakov in dijakinj, v tretjem delu oddaje pa tudi o vtisih z obiska Svete dežele.
Gimnazija Želimlje z zmago na svetovnem prvenstvu v odpiranju fizikalnega sefa
Na veliki četrtek smo spoznali dijake gimnazije Želimlje, ki so se pred dnevi vrnili z Izraela z zmago na svetovnem prvenstvu v odpiranju fizikalnega sefa. Uvodoma je o pripravah na Veliko noč spregovoril ravnatelj, za njim skupina dijakov in dijakinj, v tretjem delu oddaje pa tudi o vtisih z obiska Svete dežele.
Gimnazija Želimlje z zmago na svetovnem prvenstvu v odpiranju fizikalnega sefa
Na veliki četrtek smo spoznali dijake gimnazije Želimlje, ki so se pred dnevi vrnili z Izraela z zmago na svetovnem prvenstvu v odpiranju fizikalnega sefa. Uvodoma je o pripravah na Veliko noč spregovoril ravnatelj, za njim skupina dijakov in dijakinj, v tretjem delu oddaje pa tudi o vtisih z obiska Svete dežele.
VEČ ...|29. 3. 2018
Gimnazija Želimlje z zmago na svetovnem prvenstvu v odpiranju fizikalnega sefa
Na veliki četrtek smo spoznali dijake gimnazije Želimlje, ki so se pred dnevi vrnili z Izraela z zmago na svetovnem prvenstvu v odpiranju fizikalnega sefa. Uvodoma je o pripravah na Veliko noč spregovoril ravnatelj, za njim skupina dijakov in dijakinj, v tretjem delu oddaje pa tudi o vtisih z obiska Svete dežele.
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Priporočamo
|
Aktualno
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.
Naš gost
VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
Doživetja narave
VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi
V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|22. 5. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih
Kulturni utrinki
VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto
Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.
Iz Betanije
VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.
Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo
Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.
Svetovalnica
VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.