V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

V naših vrtcih in osnovnih šolah bo danes na obisku kar precej mladih kmetov, marsikje pa so se v teh ustanovah odločili, da se bodo vzgojne skupine odpravile na kratek obisk na bližnjo kmetijo, da bodo otroci lahko videli, kako tam poteka delo. Mlada kmetica Andreja Grobiša pravi, da so taki obiski zelo pomembni.

Na živinorejskih kmetijah, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka in se odločijo tudi za predelavo v mlečne izdelke, so zelo veseli, če je povpraševanje po teh izdelkih redno in omogoča načrtovanje. Mateja Volčič s Kmetije pr’ Janež v Retečah, ki slovi po odličnem domačem sladoledu je spregovorila tudi o tem, pa tudi kako priti skupaj s ceno.