 
                                        
                                        
                                        S svojo izkušnjo z jadranja nas je nagovoril župnik v župniji Slovenska Bistrica Jani Družovec. Sam je sicer bolj ljubitelj gora kot morja, a prav valovi, močan veter in dež so botrovali novi izkušnji in razmisleku o Kristusu kot središču življenja. Spregovoril je tudi o tem, kako je Bog prevzel človeško naravo, da bi rešil človeštvo in o razlikah krščanstva od drugih religij.
 
                                        
                                        S svojo izkušnjo z jadranja nas je nagovoril župnik v župniji Slovenska Bistrica Jani Družovec. Sam je sicer bolj ljubitelj gora kot morja, a prav valovi, močan veter in dež so botrovali novi izkušnji in razmisleku o Kristusu kot središču življenja. Spregovoril je tudi o tem, kako je Bog prevzel človeško naravo, da bi rešil človeštvo in o razlikah krščanstva od drugih religij.
S svojo izkušnjo z jadranja nas je nagovoril župnik v župniji Slovenska Bistrica Jani Družovec. Sam je sicer bolj ljubitelj gora kot morja, a prav valovi, močan veter in dež so botrovali novi izkušnji in razmisleku o Kristusu kot središču življenja. Spregovoril je tudi o tem, kako je Bog prevzel človeško naravo, da bi rešil človeštvo in o razlikah krščanstva od drugih religij.
Radijski misijon 2025
 
    V še zadnjem osrednjem misijonskem nagovoru smo prišli tudi do sklepa veroizpovedi, ki se konča z besedami: »In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Priznavam en krst v odpuščanje grehov. In pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku.« Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek je dejal, da so v sklepnih besedah izpovedi vere temeljne stvari, torej krst, odpuščanje grehov in večno življenje. Vrhunci naše vere, saj izražajo vero v presežnost, v nebesa. Te skrivnosti pa niso samo izpoved, ampak so tudi sadovi življenja po veri. Tudi Cerkev je skrivnost, ki je do konca ne moremo doumeti.
Radijski misijon 2025
 
    
    V še zadnjem osrednjem misijonskem nagovoru smo prišli tudi do sklepa veroizpovedi, ki se konča z besedami: »In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Priznavam en krst v odpuščanje grehov. In pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku.« Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek je dejal, da so v sklepnih besedah izpovedi vere temeljne stvari, torej krst, odpuščanje grehov in večno življenje. Vrhunci naše vere, saj izražajo vero v presežnost, v nebesa. Te skrivnosti pa niso samo izpoved, ampak so tudi sadovi življenja po veri. Tudi Cerkev je skrivnost, ki je do konca ne moremo doumeti.
Radijski misijon 2025
 
    Sklepni Mali misijonski nagovor je pripravil ljubljanski škof Franc Šuštar, ki pravi, da je vsak misijon priložnost poglobitve vere, da bi spet prisluhnili besedam evangelija, se odločili za življenje s Kristusom, da bi sprejeli vse darove, ki jih dobri Bog želi podeliti svojim ljubljenim otrokom. Če želimo vse to doživljati in se odločati, pa je treba dobro poznati našo vero in našega Gospoda.
Radijski misijon 2025
 
    
    Sklepni Mali misijonski nagovor je pripravil ljubljanski škof Franc Šuštar, ki pravi, da je vsak misijon priložnost poglobitve vere, da bi spet prisluhnili besedam evangelija, se odločili za življenje s Kristusom, da bi sprejeli vse darove, ki jih dobri Bog želi podeliti svojim ljubljenim otrokom. Če želimo vse to doživljati in se odločati, pa je treba dobro poznati našo vero in našega Gospoda.
Radijski misijon 2025
 
    V pogovornem misijonskem večeru z naslovom Vprašajte škofa je bil naš sogovornik celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki ste mu jih zastavili v veroučni učilnici stolne župnije, od koder smo pogovor neposredno prenašali, ali pa preko elektronske pošte.
Radijski misijon 2025
 
    
    V pogovornem misijonskem večeru z naslovom Vprašajte škofa je bil naš sogovornik celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki ste mu jih zastavili v veroučni učilnici stolne župnije, od koder smo pogovor neposredno prenašali, ali pa preko elektronske pošte.
Radijski misijon 2025
 
    Osrednji misijonski nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ustavil se je ob vrsticah veroizpovedi: In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih ...
Radijski misijon 2025
 
    
    Osrednji misijonski nagovor je pripravil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ustavil se je ob vrsticah veroizpovedi: In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih ...
Radijski misijon 2025
 
    V tako imenovanem malem misijonskem nagovoru smo prisluhnili duhovniku Mitju Markoviču, ki razmišlja o tem, kako je dolgo veliko vedel o Svetem Duhu, ob tem pa bil z Njim na varni razdalji. O tem, kako je imel Svetega Duha spravljenega na »polici« z drugimi svetimi »rečmi«. Dokler ni Duh našel drobne špranje. In danes? Danes govori o Njem z iskrenim občudovanjem. In zlasti z veseljem, ker opazuje Njegove sadove. V sebi. In zlasti v skupnosti.
Radijski misijon 2025
 
    
    V tako imenovanem malem misijonskem nagovoru smo prisluhnili duhovniku Mitju Markoviču, ki razmišlja o tem, kako je dolgo veliko vedel o Svetem Duhu, ob tem pa bil z Njim na varni razdalji. O tem, kako je imel Svetega Duha spravljenega na »polici« z drugimi svetimi »rečmi«. Dokler ni Duh našel drobne špranje. In danes? Danes govori o Njem z iskrenim občudovanjem. In zlasti z veseljem, ker opazuje Njegove sadove. V sebi. In zlasti v skupnosti.
Radijski misijon 2025
 
    Z duhovnikom Jožetom Vehovarjem smo preko zgodb, ki jih piše življenje, govorili o povezovalni moči cerkvene skupnosti, ali to premalo poudarjamo in smo preveč usmerjeni le v kritiko? Odstrli smo tudi področji odpuščanja in vere v večno življenje.
Radijski misijon 2025
 
    
    Z duhovnikom Jožetom Vehovarjem smo preko zgodb, ki jih piše življenje, govorili o povezovalni moči cerkvene skupnosti, ali to premalo poudarjamo in smo preveč usmerjeni le v kritiko? Odstrli smo tudi področji odpuščanja in vere v večno življenje.
Radijski misijon 2025
 
    Ob današnjem odlomku veroizpovedi smo se ustavili v razmišljanju o vnebohodu, sodbi živih in mrtvih, o tem, kaj pomeni sedeti na desnici. Kakšen naj bo naš odnos do sodbe in kdaj bo prišla? Z nam je bil župnik župnije Grad Aljaž Baša.
Radijski misijon 2025
 
    
    Ob današnjem odlomku veroizpovedi smo se ustavili v razmišljanju o vnebohodu, sodbi živih in mrtvih, o tem, kaj pomeni sedeti na desnici. Kakšen naj bo naš odnos do sodbe in kdaj bo prišla? Z nam je bil župnik župnije Grad Aljaž Baša.
Radijski misijon 2025
 
    Škof je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev pogovornega večera.
Radijski misijon 2025
 
    
    Škof je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev pogovornega večera.
 
                                    Radijski misijon 2025 bo med 6. in 12. aprilom potekal pod geslom »Gospod, pomnoži nam vero! (Lk 17,5)«.
S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali škofje ordinariji, ki bodo premišljevali ob besedilu veroizpovedi, saj je letos 1.700 letnica Nicejske veroizpovedi.
Poleg škofov ordinarijev bosta sodelovala še nadškof Marjan Turnšek in škof Jurij Bizjak.

Doživetja narave
 
	    
	    Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.
Sol in luč
 
	    
	    Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Moja zgodba
 
	    
	    V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Komentar tedna
 
	    
	    Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Duhovna misel
 
	    
	    Otroku so rekli, na s koščki sestavljalnice zloži zemljevid sveta. Naj se je še tako trudil, mu ni uspelo. Na to mu je nekdo svetoval. Poglej na hrbtno stran ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Ritem srca
 
	    
	    Predstavili smo drugi del glasbene trilogije kanadskega glasbenika Dana Bremnesa, ki nosi naslov The Villain. Ta se po prvem delu, ki je nosil naslov The Hero, tokrat osredotoča na človeško temnejšo, manj popolno plat ... ki pa nas, kot avtor ugotavlja v pesmi Human, dela ljudi.
Slišali smo:
Slovenska oddaja Radia Vatikan
 
	    
	    Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Mladoskop
 
	    
	    Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Kulturni utrinki
 
	    
	    V župniji Slovenska Bistrica letos obnavljajo cerkveni zvonik. Ob obnovi so v vrhu zvonika naleteli na listine iz leta 1867 in 1900, ki jih želijo predstaviti in hkrati prebrati tudi novo listino, ki bo shranjena v časovni kapsuli našim zanamcem. Zgodovinsko obarvan večer na katerem bodo sodelovali: arhivska svetovalka mag. Liljana Urlep, umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez in tamkajšnji župnik Jani Družovec, bo v ponedeljek, 3. novembra, ob 18.30 uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici.