V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.
kultura likovna umetnost Umetniki za Karitas galerija Družina Marjana Plesničar Jezeršek Anamarija Stibilj Šajn Veljko Toman Marta Jakopič Kunaver Klavdij Tutta Lojze Čemažar Kristjan Vidmar
V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.
V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.
kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar
Kulturni utrinki
Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.
Kulturni utrinki
Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.
Kulturni utrinki
V Kregarjevem in Meršolovem atriju so odprli razstavo slik Žive Agrež. Razstavljena so dela iz ciklov Metamorfoze oljke, Videz nevidnega in Pomežik slovesu. Gostili smo tudi kustosinjo Tjašo Plut.
Kulturni utrinki
V Kregarjevem in Meršolovem atriju so odprli razstavo slik Žive Agrež. Razstavljena so dela iz ciklov Metamorfoze oljke, Videz nevidnega in Pomežik slovesu. Gostili smo tudi kustosinjo Tjašo Plut.
Kulturni utrinki
SNG Opera in balet Ljubljana vabi na scenski oratorij Stabat Mater italijanskega skladatelja Pergolesija. Bolečino Marije pod križem bodo uprizorili v sredo in na veliki petek ob uri Jezusove smrti na križu, ob 15h.
Kulturni utrinki
SNG Opera in balet Ljubljana vabi na scenski oratorij Stabat Mater italijanskega skladatelja Pergolesija. Bolečino Marije pod križem bodo uprizorili v sredo in na veliki petek ob uri Jezusove smrti na križu, ob 15h.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Napolnili smo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev smo prisluhnili pesmim slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Napolnili smo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev smo prisluhnili pesmim slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo.
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.
Komentar tedna
Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem.
Naš gost
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Svetovalnica
Župnik stolne župnije Celje Sv. Danijel Tadej Linasi je predstavil pomen bogoslužja velikega četrtka in kako ga doživljajo duhovniki.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo. A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ...
Radijski roman
Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.
Ob radijskem ognjišču
Za večerno oddajo z zimzeleno glasbo smo izbrali melodije, ki so nas spodbudile k razmišljanju o življenju in skrivnostih, ki jih prinašajo ti dnevi. Predvajali smo skladbe: TATJANA GROS - ZAKAJ ŽIVIM, I SANTO CALIFORNIA - TORNERO, Demis Roussos - Rain and Tears, NINO ROBIĆ - NE BI MOGEL ŽIVETI SAM, OLIVER DRAGOJEVIĆ - TRAG U BESKRAJU, BROTHERS iz filma Mission, MARJANA DERŽAJ - SOLZA V OČEH, JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS, Mahalia Jackson - No Matter How You Pray, DUŠA POČKAJ - ŽIVLJENJE, Ana Štefok - Balada, SIMON & GARFUNKEL - SCARBOROUGH FAIR/ CANTICLE, DELIAL - SEJEM ŽELJA , MARK KNOPFLER - GOING HOME-THEME OF LOCAL HERO, GEN ROSSO - PER ME, TOMAŽ DOMICELJ - KAM SO ŠLE VSE ROŽICE, EDITH PIAF - MON DIEU, Elvis Presley - In the Garden, OTO PESTNER - ŽIVLJENJE ODVZETO-In The Ghetto, Al Bano Carrisi - E La Mia Vita, RAFKO IRGOLIČ - ČEMU NAJ ŠE ŽIVIM, ENYA - PILGRIM, Minores – Spoznanje, MARTA ZORE - TI SI TA LUČ, Andre Rieu - Traumerei
Via positiva
Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«
“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”