Is podcast Mag. Marjana Žibert o razstavi Podobe nekdanjega Kranja Is podcast
Mag. Marjana Žibert o razstavi Podobe nekdanjega Kranja

Jože Bartolj

kultura razstava Gorenjski muzej Marjana Žibert

23. 2. 2022
Mag. Marjana Žibert o razstavi Podobe nekdanjega Kranja

Jože Bartolj

VEČ ...|23. 2. 2022
Mag. Marjana Žibert o razstavi Podobe nekdanjega Kranja

Jože Bartolj

kulturarazstavaGorenjski muzejMarjana Žibert

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 5. 2024
Koncert Svetogorskih sobotnic s Prvačko pleh muziko

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 26. maja ob 17. uri ( po maši) koncert Prvačke pleh muzike z gosti: “PAX ANIMI” Koncert je predstavila Vanesa Colja.

Koncert Svetogorskih sobotnic s Prvačko pleh muziko

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 26. maja ob 17. uri ( po maši) koncert Prvačke pleh muzike z gosti: “PAX ANIMI” Koncert je predstavila Vanesa Colja.

kultura glasba Vanesa Colja Svetogorske sobotnice Prvačka pleh muzika

Kulturni utrinki

Koncert Svetogorskih sobotnic s Prvačko pleh muziko

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 26. maja ob 17. uri ( po maši) koncert Prvačke pleh muzike z gosti: “PAX ANIMI” Koncert je predstavila Vanesa Colja.

VEČ ...|24. 5. 2024
Koncert Svetogorskih sobotnic s Prvačko pleh muziko

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 26. maja ob 17. uri ( po maši) koncert Prvačke pleh muzike z gosti: “PAX ANIMI” Koncert je predstavila Vanesa Colja.

Jože Bartolj

kultura glasba Vanesa Colja Svetogorske sobotnice Prvačka pleh muzika

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kultura literatura Josip Lavtižar Fran Lakmayer Franc Kimovec Matevž Ravnikar Matija Naglič Mira Delavec Touhami Franc Križnar.

Kulturni utrinki

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kultura literatura Josip Lavtižar Fran Lakmayer Franc Kimovec Matevž Ravnikar Matija Naglič Mira Delavec Touhami Franc Križnar.

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kultura literatura Franc Križnar Mira Delavec Grad Turn

Kulturni utrinki

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kultura literatura Franc Križnar Mira Delavec Grad Turn

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

kultura literatura Jan Dominik Bogataj Frančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Jože Bartolj

kultura literatura Jan Dominik Bogataj Frančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2024
Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

VEČ ...|20. 5. 2024
Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

kultura literatura Ljubka Šorli Lovro Tacol Peter Simoniti Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Lojze Bratuž

Kulturni utrinki

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Jože Bartolj

kultura literatura Ljubka Šorli Lovro Tacol Peter Simoniti Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Lojze Bratuž

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

kultura AFZ France Marolt Mednarodni muzejski dan Narodna Galerija

Kulturni utrinki

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Jože Bartolj

kultura AFZ France Marolt Mednarodni muzejski dan Narodna Galerija

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2024
Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

kultura glasba Danijel Eyer

Kulturni utrinki

Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

VEČ ...|15. 5. 2024
Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

Jože Bartolj

kultura glasba Danijel Eyer

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2024
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Alen Salihović

politika

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Sol in luč

VEČ ...|21. 5. 2024
Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 5. 2024
Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnicetvoj talent štejeandrej majcen

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|25. 5. 2024
Praznik Svete Trojice

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za sveto bogoslužje praznika Svete Trojice. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Govoru so sledile prve večernice praznika Svete Trojice in molitev rožnega venca s prošnjo za mir na svetu, še posebej v Sveti deželi in Ukrajini. Ob sklepu pa smo še zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Praznik Svete Trojice

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za sveto bogoslužje praznika Svete Trojice. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Govoru so sledile prve večernice praznika Svete Trojice in molitev rožnega venca s prošnjo za mir na svetu, še posebej v Sveti deželi in Ukrajini. Ob sklepu pa smo še zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2024
Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Jure Sešek

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost