Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Komentar Časnik.si

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2023
Ema Goričan o razstavi Mojstri Stare Vrhnike (27.1.)

Ema Goričan o razstavi Mojstri Stare Vrhnike (27.1.)

kulturarazstavaEma Goričan

Kulturni utrinki

Ema Goričan o razstavi Mojstri Stare Vrhnike (27.1.)
VEČ ...|27. 1. 2023
Ema Goričan o razstavi Mojstri Stare Vrhnike (27.1.)

Jože Bartolj

kulturarazstavaEma Goričan

Od slike do besede

VEČ ...|29. 11. 2022
Odprtje razstave Mateja Strnena v Narodni galeriji (30. 11.)

V Narodni galeriji bo od 1. decembra 2022 na ogled velika razstava o Mateju Sternenu, enemu od štirih stebrov slovenskega impresionizma. Avtor razstave je nekdanji ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, ki je bil naš gost. Z njim smo govorili Mateju Sternenu, njegovi razstavi, impresionizmu in Narodni galeriji. 

Odprtje razstave Mateja Strnena v Narodni galeriji (30. 11.)

V Narodni galeriji bo od 1. decembra 2022 na ogled velika razstava o Mateju Sternenu, enemu od štirih stebrov slovenskega impresionizma. Avtor razstave je nekdanji ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, ki je bil naš gost. Z njim smo govorili Mateju Sternenu, njegovi razstavi, impresionizmu in Narodni galeriji. 

razstavaMatej strnenAndrej SmrekarimpresionistiNarodna Galerija

Od slike do besede

Odprtje razstave Mateja Strnena v Narodni galeriji (30. 11.)

V Narodni galeriji bo od 1. decembra 2022 na ogled velika razstava o Mateju Sternenu, enemu od štirih stebrov slovenskega impresionizma. Avtor razstave je nekdanji ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, ki je bil naš gost. Z njim smo govorili Mateju Sternenu, njegovi razstavi, impresionizmu in Narodni galeriji. 

VEČ ...|29. 11. 2022
Odprtje razstave Mateja Strnena v Narodni galeriji (30. 11.)

V Narodni galeriji bo od 1. decembra 2022 na ogled velika razstava o Mateju Sternenu, enemu od štirih stebrov slovenskega impresionizma. Avtor razstave je nekdanji ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, ki je bil naš gost. Z njim smo govorili Mateju Sternenu, njegovi razstavi, impresionizmu in Narodni galeriji. 

Jože Bartolj

razstavaMatej strnenAndrej SmrekarimpresionistiNarodna Galerija

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 9. 2022
Plečnikova dela skozi objektiv Petra Nagliča

Kulturni utrinki

Plečnikova dela skozi objektiv Petra Nagliča
VEČ ...|1. 9. 2022

Petkov večer

VEČ ...|26. 8. 2022
Razstava ob 70-letnici Andreja Šifrerja

V Kranju, v Prešernovi hiši so včeraj odprli razstavo Andrej Šifrer 70 let, Nič proti VEČnosti. Mi smo bili tam, poklepetali z Andrejem in kustosinjama.

Razstava ob 70-letnici Andreja Šifrerja

V Kranju, v Prešernovi hiši so včeraj odprli razstavo Andrej Šifrer 70 let, Nič proti VEČnosti. Mi smo bili tam, poklepetali z Andrejem in kustosinjama.

glasbaspominrazstavamuzej

Petkov večer

Razstava ob 70-letnici Andreja Šifrerja

V Kranju, v Prešernovi hiši so včeraj odprli razstavo Andrej Šifrer 70 let, Nič proti VEČnosti. Mi smo bili tam, poklepetali z Andrejem in kustosinjama.

VEČ ...|26. 8. 2022
Razstava ob 70-letnici Andreja Šifrerja

V Kranju, v Prešernovi hiši so včeraj odprli razstavo Andrej Šifrer 70 let, Nič proti VEČnosti. Mi smo bili tam, poklepetali z Andrejem in kustosinjama.

Mateja Feltrin Novljan

glasbaspominrazstavamuzej

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 6. 2022
Poteka Boršnikovo srečanje - Glasbena akdemija v Kazini - Razstava o tovarni Gorenjka v Radovljici

Poteka Boršnikovo srečanje - Glasbena akdemija v Kazini - Razstava o tovarni Gorenjka v Radovljici

kulturaboršnikovo srečanjeAleš NovakRazstava GorenjkaKazina

Kulturni utrinki

Poteka Boršnikovo srečanje - Glasbena akdemija v Kazini - Razstava o tovarni Gorenjka v Radovljici
VEČ ...|6. 6. 2022
Poteka Boršnikovo srečanje - Glasbena akdemija v Kazini - Razstava o tovarni Gorenjka v Radovljici

Jože Bartolj

kulturaboršnikovo srečanjeAleš NovakRazstava GorenjkaKazina

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 4. 2022
Razstava Plečnik v Pragi v NG - Odprli Muzej Štanjel - Nagrado vstajenje prejme Janez Povše

Razstava Plečnik v Pragi v NG - Odprli Muzej Štanjel - Nagrado vstajenje prejme Janez Povše

kulturarazstavamuzej grda ŠtanjelJanez Povšenagrada vstajenje

Kulturni utrinki

Razstava Plečnik v Pragi v NG - Odprli Muzej Štanjel - Nagrado vstajenje prejme Janez Povše
VEČ ...|15. 4. 2022
Razstava Plečnik v Pragi v NG - Odprli Muzej Štanjel - Nagrado vstajenje prejme Janez Povše

Jože Bartolj

kulturarazstavamuzej grda ŠtanjelJanez Povšenagrada vstajenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 4. 2022
Razstava o Plečniku v Tolminskem muzeju - Nov roman Draga Jančarja

Razstava o Plečniku v Tolminskem muzeju - Nov roman Draga Jančarja

kulturarazstavaPlečnik na primorskemDrago Jančarroman Ob nastanku sveta

Kulturni utrinki

Razstava o Plečniku v Tolminskem muzeju - Nov roman Draga Jančarja
VEČ ...|12. 4. 2022
Razstava o Plečniku v Tolminskem muzeju - Nov roman Draga Jančarja

Jože Bartolj

kulturarazstavaPlečnik na primorskemDrago Jančarroman Ob nastanku sveta

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Duhovna misel

VEČ ...|24. 4. 2024
Nesrečni kralj

Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Nesrečni kralj

Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2024
Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

komentarnovinarkanovinarobsodbanestrokovnostneprimerno ravnanjeNovinarsko častno razsodiščepristojnostiodgovornostmedijska krajina

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo