Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.
V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.
Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.
Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.
Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.
Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.
V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.
Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.
Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.
Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.
Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.
V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.
Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.
Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.
Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.
Informativni prispevki
Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.
Informativni prispevki
Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.
Informativni prispevki
Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«
Informativni prispevki
Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«
Informativni prispevki
Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.
Informativni prispevki
Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.
Informativni prispevki
V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.
Informativni prispevki
V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.
Informativni prispevki
Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto.
Informativni prispevki
Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto.
Informativni prispevki
Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.
Informativni prispevki
Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.
Informativni prispevki
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.
Informativni prispevki
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.
Informativni prispevki
V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča.
Informativni prispevki
V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča.
Moja zgodba
Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pogovor o
V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. julij 2025 ob 05-ih
Svetovalnica
Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, je z nami delil opažanja poletnih zgodb, v katerih mladi prepogosto zdrsnejo v pasti odvisnosti od drog, tablet in alkohola. Kako varni so, četudi sedijo v svoji sobi? Koliko časa in na kakšen način traja zdravljenje odvisnosti?
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo dr. Bernarda Nežmaha: Neznani Jurčič, magični žurnalist. Gost oddaje je bil avtor dr. Nežmah.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.