V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
info pogovor rusija avtoritaren režim politika komentar politika Ukrajina aleksej navalni
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
infopogovorrusijaavtoritaren režimpolitikakomentarpolitikaUkrajinaaleksej navalni
Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.
Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.
Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…
Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…
Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa.
Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa.
Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.
Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.
Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.
Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.
Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Ob obletnici Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili soboškega škofa Petra Štumpfa.
Ob obletnici Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili soboškega škofa Petra Štumpfa.
Za komentar političnega dogajanja v minulem tednu smo poklicali Mirana Videtiča.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Mati Terezija je vsako dekle, ki je želela stopiti v red ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. december 2024 ob 05-ih
V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.
Z gostom smo se ustavili pri prvem poročilu o vladavini prava v ustanovah EU. To kaže, da tudi najvišje ustanove evropske povezave niso imune pred kršitvami. Na podoben način bi lahko presojali tudi vladavino prava v najvišjih ustanovah naše države. V oddaji se bomo dotaknili tudi aktualnih zunanjepolitičnih tem od nove komisije EU in sestavljanja Trumpove vladne ekipe v ZDA, do vojnih žarišč v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Zaključuje se zanimiv EIP Pilotni projekt z naslovom Krmni obroki in biodiverziteta v razmerah podnebnih sprememb. V rubriki Minuta za kmetijstvo in podeželje ga bo predstavila dr. Marija Klopčič. Takoj po poročilih ob 9.00.