Medicor praznoval 20 let delovanja s simpozijem o boleznih srca in ožilja

V Medicinskem centru Medicor so se odločili za delovno praznovanje dvajsetletnice delovanja. Ob jubileju so pripravili mednarodni simpozij kardioviskularne bolezni, ki ga konec tedna gostil Portorož. Med gosti so vrhunski strokovnjaki s področja kardiologije, med njimi prof. Alain Cribier, izumitelj metode TAVI, ki omogoča manj invaziven način zdravljenja aortne zaklopke.

V kongresnem centru hotela Slovenija v Portorožu se je v petek dopoldne s slovesnim odprtjem začel strokovni simpozij o boleznih srca in ožilja, na katerem je sodelovalo sodeluje več deset kardiologov, srčnih kirurgov in drugih strokovnjakov na področju zdravljenja koronarne bolezni. Ustanoviteljica centra Medicor, kardiologinja dr. Metka Zorc je ob jubileju poudarila, da je simpozij posebna spodbuda mladi generaciji, da se lahko nekaj nauči, da spozna nove ideje, brez katerih ni napredka v medicini. Predavatelji so poleg izkušen pri operacijah srčne zaklopke brez odpiranja prsnega koša, kjer so sodelovali tudi ozdravljeni, predstavili tudi druge pomembne dosežke na področju zdravljenja srčnih in žilnih bolezni. V zadnjem delu sipozija, ki so ga slenili v soboto zvečer, predstavili tudi vizijo medicinskega centra Medicor za pomoč srčnim bolnikom v Sloveniji.

Tone Gorjup

info zdravstvo pogovor

18. 12. 2023
Medicor praznoval 20 let delovanja s simpozijem o boleznih srca in ožilja

V Medicinskem centru Medicor so se odločili za delovno praznovanje dvajsetletnice delovanja. Ob jubileju so pripravili mednarodni simpozij kardioviskularne bolezni, ki ga konec tedna gostil Portorož. Med gosti so vrhunski strokovnjaki s področja kardiologije, med njimi prof. Alain Cribier, izumitelj metode TAVI, ki omogoča manj invaziven način zdravljenja aortne zaklopke.

V kongresnem centru hotela Slovenija v Portorožu se je v petek dopoldne s slovesnim odprtjem začel strokovni simpozij o boleznih srca in ožilja, na katerem je sodelovalo sodeluje več deset kardiologov, srčnih kirurgov in drugih strokovnjakov na področju zdravljenja koronarne bolezni. Ustanoviteljica centra Medicor, kardiologinja dr. Metka Zorc je ob jubileju poudarila, da je simpozij posebna spodbuda mladi generaciji, da se lahko nekaj nauči, da spozna nove ideje, brez katerih ni napredka v medicini. Predavatelji so poleg izkušen pri operacijah srčne zaklopke brez odpiranja prsnega koša, kjer so sodelovali tudi ozdravljeni, predstavili tudi druge pomembne dosežke na področju zdravljenja srčnih in žilnih bolezni. V zadnjem delu sipozija, ki so ga slenili v soboto zvečer, predstavili tudi vizijo medicinskega centra Medicor za pomoč srčnim bolnikom v Sloveniji.

Tone Gorjup

VEČ ...|18. 12. 2023
Medicor praznoval 20 let delovanja s simpozijem o boleznih srca in ožilja

V Medicinskem centru Medicor so se odločili za delovno praznovanje dvajsetletnice delovanja. Ob jubileju so pripravili mednarodni simpozij kardioviskularne bolezni, ki ga konec tedna gostil Portorož. Med gosti so vrhunski strokovnjaki s področja kardiologije, med njimi prof. Alain Cribier, izumitelj metode TAVI, ki omogoča manj invaziven način zdravljenja aortne zaklopke.

V kongresnem centru hotela Slovenija v Portorožu se je v petek dopoldne s slovesnim odprtjem začel strokovni simpozij o boleznih srca in ožilja, na katerem je sodelovalo sodeluje več deset kardiologov, srčnih kirurgov in drugih strokovnjakov na področju zdravljenja koronarne bolezni. Ustanoviteljica centra Medicor, kardiologinja dr. Metka Zorc je ob jubileju poudarila, da je simpozij posebna spodbuda mladi generaciji, da se lahko nekaj nauči, da spozna nove ideje, brez katerih ni napredka v medicini. Predavatelji so poleg izkušen pri operacijah srčne zaklopke brez odpiranja prsnega koša, kjer so sodelovali tudi ozdravljeni, predstavili tudi druge pomembne dosežke na področju zdravljenja srčnih in žilnih bolezni. V zadnjem delu sipozija, ki so ga slenili v soboto zvečer, predstavili tudi vizijo medicinskega centra Medicor za pomoč srčnim bolnikom v Sloveniji.

Tone Gorjup

infozdravstvopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2024
Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

info sfrj zakon pogovor politika manjšine

Informativni prispevki

Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

VEČ ...|1. 3. 2024
Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

Tone Gorjup

info sfrj zakon pogovor politika manjšine

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

politika stavka zdravniki pogovor info

Pogovor o

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politika stavka zdravniki pogovor info

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 2. 2024
V Cerkvi nova komisija za zaščito mladoletnih

Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

V Cerkvi nova komisija za zaščito mladoletnih

Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

info komisija zlorabe

Informativni prispevki

V Cerkvi nova komisija za zaščito mladoletnih

Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

VEČ ...|28. 2. 2024
V Cerkvi nova komisija za zaščito mladoletnih

Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

Marjana Debevec

info komisija zlorabe

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 2. 2024
Skupina Booom! dosegla izreden uspeh in zasedla 5. mesto

Skupina Booom!, ki jo sestavljajo Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, je konec tedna na evrovizijskem izboru San Marina s pesmijo »Dance Like This« dosegla izreden uspeh in zasedla odlično 5. mesto. Fantje so svoje veselje in vtise s festivala prinesli tudi v naš studio.

Skupina Booom! dosegla izreden uspeh in zasedla 5. mesto

Skupina Booom!, ki jo sestavljajo Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, je konec tedna na evrovizijskem izboru San Marina s pesmijo »Dance Like This« dosegla izreden uspeh in zasedla odlično 5. mesto. Fantje so svoje veselje in vtise s festivala prinesli tudi v naš studio.

info glasba

Informativni prispevki

Skupina Booom! dosegla izreden uspeh in zasedla 5. mesto

Skupina Booom!, ki jo sestavljajo Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, je konec tedna na evrovizijskem izboru San Marina s pesmijo »Dance Like This« dosegla izreden uspeh in zasedla odlično 5. mesto. Fantje so svoje veselje in vtise s festivala prinesli tudi v naš studio.

VEČ ...|27. 2. 2024
Skupina Booom! dosegla izreden uspeh in zasedla 5. mesto

Skupina Booom!, ki jo sestavljajo Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, je konec tedna na evrovizijskem izboru San Marina s pesmijo »Dance Like This« dosegla izreden uspeh in zasedla odlično 5. mesto. Fantje so svoje veselje in vtise s festivala prinesli tudi v naš studio.

Radio Ognjišče

info glasba

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 2. 2024
Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar za Radio Ognjišče o dve leti tajajoči vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca.

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.

Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar za Radio Ognjišče o dve leti tajajoči vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca.

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.

info vojna Ukrajina pogovor

Informativni prispevki

Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar za Radio Ognjišče o dve leti tajajoči vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca.

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.

VEČ ...|23. 2. 2024
Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar za Radio Ognjišče o dve leti tajajoči vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca.

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.

Tanja Dominko

info vojna Ukrajina pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 2. 2024
Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

info šport post nogomet peter štumpf

Informativni prispevki

Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

VEČ ...|20. 2. 2024
Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

Alen Salihović

info šport post nogomet peter štumpf

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

info pogovor poboji žrtve evropski parlament komentar izobraževanje spomin politika

Informativni prispevki

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Alen Salihović

info pogovor poboji žrtve evropski parlament komentar izobraževanje spomin politika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

info politika komentar nsi vlada sds logar janša golob švarc pipan

Informativni prispevki

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Alen Salihović

info politika komentar nsi vlada sds logar janša golob švarc pipan

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentardružbaSlovenija

Naš pogled

VEČ ...|28. 2. 2024
Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Janja Kolenc

komentarsplav

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Za življenje

VEČ ...|2. 3. 2024
Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Blaž

vzgojaduhovnostpostni časčustvaodnosi

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|2. 3. 2024
Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|2. 3. 2024
Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Blaž

vzgojaduhovnostpostni časčustvaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|2. 3. 2024
Spominjamo se dne 2. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče