Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.
info pogovor mednarodna politika človekove pravice vojna v Ukrajini
Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.
Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.
infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini
Informativni prispevki
Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.
Informativni prispevki
Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.
Informativni prispevki
V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.
Informativni prispevki
V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.
Informativni prispevki
V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.
Informativni prispevki
V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.
Informativni prispevki
Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.
Informativni prispevki
Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.
Informativni prispevki
Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.
Informativni prispevki
Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.
Informativni prispevki
P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015. K pogovoru ga je povabila Mateja Feltrin Novljan.
Informativni prispevki
P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015. K pogovoru ga je povabila Mateja Feltrin Novljan.
Informativni prispevki
Dr·avnozborske volitve bodo najpozneje spomladi prihodnje leto, v primeru ve·jih trenj v koaliciji bi se lahko zgodile ·e prej. Zato se v nekaterih strankah nanje ·e prirpavljajo, tudi z evidentiranjem kandidatov in povezovanjem. O slednjem so se za·eli pogovarjati v NSi in SLS. Predsednik slednje Marko Bala·ic je za na· radio spregovoril o prvem sre·anju in o mo·nih oblikah sodelovanja.
Informativni prispevki
Dr·avnozborske volitve bodo najpozneje spomladi prihodnje leto, v primeru ve·jih trenj v koaliciji bi se lahko zgodile ·e prej. Zato se v nekaterih strankah nanje ·e prirpavljajo, tudi z evidentiranjem kandidatov in povezovanjem. O slednjem so se za·eli pogovarjati v NSi in SLS. Predsednik slednje Marko Bala·ic je za na· radio spregovoril o prvem sre·anju in o mo·nih oblikah sodelovanja.
Informativni prispevki
Na položaj korporativnega svetovalca za varnost v Slovenskem državnem holdingu bo s 1. februarjem nastopil nekdanji sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. Ta je včeraj ministru za obrambo Borutu Sajovicu podal odstopno izjavo. Sajovic bo njegovega naslednika najprej iskal znotraj ministrstva. O sumljivo kratkem času za prijavo na razpis se je s političnim komentatorjem Petrom Meršetom pogovarjal Jernej Dragar.
Informativni prispevki
Na položaj korporativnega svetovalca za varnost v Slovenskem državnem holdingu bo s 1. februarjem nastopil nekdanji sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. Ta je včeraj ministru za obrambo Borutu Sajovicu podal odstopno izjavo. Sajovic bo njegovega naslednika najprej iskal znotraj ministrstva. O sumljivo kratkem času za prijavo na razpis se je s političnim komentatorjem Petrom Meršetom pogovarjal Jernej Dragar.
Naš pogled
Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.
Slovencem po svetu in domovini
Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Svetovalnica
Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank?
Slovencem po svetu in domovini
Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
31. januarja v Sloveniji obeležujemo nacionalni dan brez cigarete. Ob tem so skrb vzbujajoči podatki, da mladi vse pogosteje uporabljajo elektronske cigarete, rjave fuge in nikotinske vrečke, česar včasih nismo poznali. Svetovalca NIJZ, dr. Tomaž Čakš in Helena Koprivnikar sta pojasnila posledice na zdravju in možnosti za opustitev nikotina.
Svetovalnica
Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.