Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica.
Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica.
izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvookoljekulinarika
Ni meje za dobre ideje
Špela Petraš je opisala robotsko roko, visoko tehnološki sistem, ki omogoča poglobljene analize. Računalniška roka podjetja Verus Digital (znana kot CultArm3D) je napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo. Z avtonomnim zajemanjem in visoko natančnostjo bistveno pohitri dokumentiranje ter analizo muzejskih predmetov in kulturne dediščine.
Ni meje za dobre ideje
Špela Petraš je opisala robotsko roko, visoko tehnološki sistem, ki omogoča poglobljene analize. Računalniška roka podjetja Verus Digital (znana kot CultArm3D) je napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo. Z avtonomnim zajemanjem in visoko natančnostjo bistveno pohitri dokumentiranje ter analizo muzejskih predmetov in kulturne dediščine.
Ni meje za dobre ideje
Bor Kolar Bačnik je kemik, mladi raziskovalec, ki se ukvarja s področjem konserviranja papirja, konkretneje s črnili.
Ni meje za dobre ideje
Bor Kolar Bačnik je kemik, mladi raziskovalec, ki se ukvarja s področjem konserviranja papirja, konkretneje s črnili.
Ni meje za dobre ideje
FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.
Ni meje za dobre ideje
FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.
Ni meje za dobre ideje
Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.
Ni meje za dobre ideje
Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.
Ni meje za dobre ideje
V ekipi Lego Pregarčki iz Osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani smo se v okviru tekmovanja FIRST LEGO League Challenge Slovenia odločili poiskati sodobno, varnejšo in pametnejšo rešitev. To je privedlo do nastanka pametne čelade MARK II , ki s pomočjo senzorjev samodejno prilagaja osvetlitev in povečuje varnost uporabnika. Pogovarjali smo se z mentorico Katjo Presetnik.
Ni meje za dobre ideje
V ekipi Lego Pregarčki iz Osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani smo se v okviru tekmovanja FIRST LEGO League Challenge Slovenia odločili poiskati sodobno, varnejšo in pametnejšo rešitev. To je privedlo do nastanka pametne čelade MARK II , ki s pomočjo senzorjev samodejno prilagaja osvetlitev in povečuje varnost uporabnika. Pogovarjali smo se z mentorico Katjo Presetnik.
Ni meje za dobre ideje
V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.
Ni meje za dobre ideje
V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.
Ni meje za dobre ideje
Saša Obranovič, ki ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.
Ni meje za dobre ideje
Saša Obranovič, ki ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.
Ni meje za dobre ideje
Brina Stankovič Elesini je fotografinja, ki je v objektiv ujela tudi utrinke festivala Ritem srca 2026. Predstavila je svoje delo in veselje.
Ni meje za dobre ideje
Brina Stankovič Elesini je fotografinja, ki je v objektiv ujela tudi utrinke festivala Ritem srca 2026. Predstavila je svoje delo in veselje.
Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo po dolgem času znova gostili profesorja in publicista dr. Žiga Turka. Z nami je delil svoj pogled na aktualno dogajanje v državi, na dinamiko, ki je v tokratni sestavi državnega zbora precej spremenjena, na nove obtožbe, ki jih doživljajo tisti, ki podpirajo vlado, in tudi na medijsko kritje teh zgodb, hkrati pa ne bomo mogli mimo izzivov, ki v državi terjajo posebno pozornost.
Naš gost
Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana.
Za življenje
Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici.
Moja zgodba
Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«
Radijski misijon 2026
Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Radijska kateheza
Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi, drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje - gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor škofa Andreja Glavana. Sledila bosta prve nedeljske večernice in rožni venec s prošnjo za nove duhovniške in redovniške poklice. Po 21.uri bo radijska kateheza, Naši očetje v veri. Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi, drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje - gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri, nam bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.