Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.

Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije. 

V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.

Jurij Žnideršič je inovacije podjetja iz Brežic predstavljal na sejmu AGRA. V iskanje novega, v radoživost, ga spodbujajo tudi otroci, z ženo Jelko sta starša petih otrok. Z njim in njegovo družino smo prepletli tudi tradicionalno romanje “Od Marije k Mariji”, v letu 2023 po delu Dolenjske in Bele krajine. 

V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.

Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.    

Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.