Inovativni pristop poljskih bogoslovcev v znak solidarnosti Ukrajincem

Pesem Srce Ukrajine je na poljskih katoliških radiih pravi hit. Skladbo sta pripravila poljska salezijanska bogoslovca Norbert Rosiński in Dominik Nowak iz salezijanskega semenišča v Krakovu, kjer so sprejeli ukrajinske begunce, ob tem pa sta posnela še videospot. Z umetniškim imenom None Rhyme/NDP v ritmih hip-hopa in reggae pozivata k pomoči ukrajinskim beguncem, predvsem pa se navdušujeta nad pogumom in povezanostjo Ukrajincev v boju proti okupatorju. Videu »Srce Ukrajine« so v teh dnevih pri slovenski Fundaciji don Bosco dodali tudi slovenske podnapise. Med drugim tudi na Fundaciji don Bosko oziroma v celotni slovenski salezijanski inšpektoriji delajo veliko dobrega v pomoč Ukrajincem in v blažitev posledic vojne. 

Nataša Ličen

Ukrajinadružbaduhovnostglasba

7. 4. 2022
Inovativni pristop poljskih bogoslovcev v znak solidarnosti Ukrajincem

Pesem Srce Ukrajine je na poljskih katoliških radiih pravi hit. Skladbo sta pripravila poljska salezijanska bogoslovca Norbert Rosiński in Dominik Nowak iz salezijanskega semenišča v Krakovu, kjer so sprejeli ukrajinske begunce, ob tem pa sta posnela še videospot. Z umetniškim imenom None Rhyme/NDP v ritmih hip-hopa in reggae pozivata k pomoči ukrajinskim beguncem, predvsem pa se navdušujeta nad pogumom in povezanostjo Ukrajincev v boju proti okupatorju. Videu »Srce Ukrajine« so v teh dnevih pri slovenski Fundaciji don Bosco dodali tudi slovenske podnapise. Med drugim tudi na Fundaciji don Bosko oziroma v celotni slovenski salezijanski inšpektoriji delajo veliko dobrega v pomoč Ukrajincem in v blažitev posledic vojne. 

Nataša Ličen

VEČ ...|7. 4. 2022
Inovativni pristop poljskih bogoslovcev v znak solidarnosti Ukrajincem

Pesem Srce Ukrajine je na poljskih katoliških radiih pravi hit. Skladbo sta pripravila poljska salezijanska bogoslovca Norbert Rosiński in Dominik Nowak iz salezijanskega semenišča v Krakovu, kjer so sprejeli ukrajinske begunce, ob tem pa sta posnela še videospot. Z umetniškim imenom None Rhyme/NDP v ritmih hip-hopa in reggae pozivata k pomoči ukrajinskim beguncem, predvsem pa se navdušujeta nad pogumom in povezanostjo Ukrajincev v boju proti okupatorju. Videu »Srce Ukrajine« so v teh dnevih pri slovenski Fundaciji don Bosco dodali tudi slovenske podnapise. Med drugim tudi na Fundaciji don Bosko oziroma v celotni slovenski salezijanski inšpektoriji delajo veliko dobrega v pomoč Ukrajincem in v blažitev posledic vojne. 

Nataša Ličen

Ukrajinadružbaduhovnostglasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

izobraževanjetehnologijapodjetništvoPomonaRogaška SlatinaJanko Zupanec

Ni meje za dobre ideje

Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

VEČ ...|27. 11. 2025
Turistična kmetija Pomóna

Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.

Jure Sešek

izobraževanjetehnologijapodjetništvoPomonaRogaška SlatinaJanko Zupanec

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

VEČ ...|20. 11. 2025
Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

VEČ ...|13. 11. 2025
SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

VEČ ...|6. 11. 2025
Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

VEČ ...|30. 10. 2025
Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

VEČ ...|23. 10. 2025
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

VEČ ...|16. 10. 2025
Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

VEČ ...|9. 10. 2025
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Blaž Lesnik Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Blaž Lesnik, Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Bivališče za Boga

Zakon ni vse življenje trajajoča privlačnost dveh posameznikov, ampak klic, namenjen dvema človekoma, da skupaj pričujeta za ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bivališče za Boga

Zakon ni vse življenje trajajoča privlačnost dveh posameznikov, ampak klic, namenjen dvema človekoma, da skupaj pričujeta za ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Naš pogled

VEČ ... |
Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk

komentar

Naš gost

VEČ ... |
Ivan Hudnik, glasbeni urednik

Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.  

Ivan Hudnik, glasbeni urednik

Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.  

Radio Ognjišče Tanja Dominko

spominživljenje

Sol in luč

VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Tadej Sadar

Radijska kateheza

VEČ ... |
Pomen odpuščanja

Iz Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemen pomen na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo in zakaj je to tako težko storiti, je v svojem pričevanju pojasnila Marija Kern.

 

Pomen odpuščanja

Iz Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemen pomen na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo in zakaj je to tako težko storiti, je v svojem pričevanju pojasnila Marija Kern.

 

Meta Potočnik

duhovnostvzgoja

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred prvo adventno nedeljo

V vigiliji prve adventne nedelje ste najprej slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledile so prve nedeljske večernice in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za Radio Ognjišče, za ustvarjalce in poslušalce programa. Kot zadnje dejanje je bila na sporedu Radijska kateheza. Sodelavci Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemno vlogo na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo, in zakaj je to pogosto tako težko storiti, je v svojem pričevanju odgovorila Marija Kern.

Pred prvo adventno nedeljo

V vigiliji prve adventne nedelje ste najprej slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledile so prve nedeljske večernice in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za Radio Ognjišče, za ustvarjalce in poslušalce programa. Kot zadnje dejanje je bila na sporedu Radijska kateheza. Sodelavci Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemno vlogo na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo, in zakaj je to pogosto tako težko storiti, je v svojem pričevanju odgovorila Marija Kern.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ... |
Ivan Hudnik, glasbeni urednik

Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.  

Ivan Hudnik, glasbeni urednik

Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.  

Radio Ognjišče Tanja Dominko

spominživljenje