Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu.
Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu.
Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu.
Ni meje za dobre ideje
Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje.
Ni meje za dobre ideje
Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje.
Ni meje za dobre ideje
Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej.
Ni meje za dobre ideje
Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej.
Ni meje za dobre ideje
Na Sinjem vrhu so letos že enaintridesetič v organizaciji škofijske Karitas Koper pripravili gostoljubno okolje umetnikom, ki so ustvarjali v dober namen. Gosti jih družina Vidmar, Jože Bartolj je pred mikrofon povabil Kristjana, ki je opisal tudi inovativno zgodbo pri pridelavi sira, blagovne znamke Golden ring cheese.
Ni meje za dobre ideje
Na Sinjem vrhu so letos že enaintridesetič v organizaciji škofijske Karitas Koper pripravili gostoljubno okolje umetnikom, ki so ustvarjali v dober namen. Gosti jih družina Vidmar, Jože Bartolj je pred mikrofon povabil Kristjana, ki je opisal tudi inovativno zgodbo pri pridelavi sira, blagovne znamke Golden ring cheese.
Ni meje za dobre ideje
S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi.
Ni meje za dobre ideje
S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi.
Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Ni meje za dobre ideje
Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.
Ni meje za dobre ideje
Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.
Ni meje za dobre ideje
Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder.
Ni meje za dobre ideje
Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder.
Ni meje za dobre ideje
V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.
Ni meje za dobre ideje
V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.
Spoznanje več, predsodek manj
Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.
Naš pogled
Pogovarjajmo se.
V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.
Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.
Sol in luč
Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.
Duhovna misel
Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Kulturni utrinki
Član Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec Janez Ovsec nam je predstavil nedeljski nastop na Sveti Gori nad Novo Gorico. Zbor bo sodeloval pri sveti maši, ki bo ob 16. uri in imel nato še koncert.