Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Nataša Ličen

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Podarimo si čas za branje

Nacionalni dan branja je slovenski praznik branja, ki ga obeležujemo petega marca. Spomnili smo na vedno dobro idejo, na branje, ki krepi duha, spodbuja strpnost, širi razumevanje ljudi, njihovih zgodb in življenja. Opozorili smo tudi na tradicionalno akcijo »Podarimo knjige».  Pogovarjali smo se z Adrianom Kertom, urednikom pri Mohorjevi družbi. V rubriki pa slišali tudi izjavi skrbnika zapuščine Mance Košir pisatelja Žige Valetiča in predsednice Bralnega društva Slovenije Sabine Fras Popović.

Podarimo si čas za branje

Nacionalni dan branja je slovenski praznik branja, ki ga obeležujemo petega marca. Spomnili smo na vedno dobro idejo, na branje, ki krepi duha, spodbuja strpnost, širi razumevanje ljudi, njihovih zgodb in življenja. Opozorili smo tudi na tradicionalno akcijo »Podarimo knjige».  Pogovarjali smo se z Adrianom Kertom, urednikom pri Mohorjevi družbi. V rubriki pa slišali tudi izjavi skrbnika zapuščine Mance Košir pisatelja Žige Valetiča in predsednice Bralnega društva Slovenije Sabine Fras Popović.

izobraževanjekulturadružba

Ni meje za dobre ideje

Podarimo si čas za branje

Nacionalni dan branja je slovenski praznik branja, ki ga obeležujemo petega marca. Spomnili smo na vedno dobro idejo, na branje, ki krepi duha, spodbuja strpnost, širi razumevanje ljudi, njihovih zgodb in življenja. Opozorili smo tudi na tradicionalno akcijo »Podarimo knjige».  Pogovarjali smo se z Adrianom Kertom, urednikom pri Mohorjevi družbi. V rubriki pa slišali tudi izjavi skrbnika zapuščine Mance Košir pisatelja Žige Valetiča in predsednice Bralnega društva Slovenije Sabine Fras Popović.

VEČ ...|12. 3. 2026
Podarimo si čas za branje

Nacionalni dan branja je slovenski praznik branja, ki ga obeležujemo petega marca. Spomnili smo na vedno dobro idejo, na branje, ki krepi duha, spodbuja strpnost, širi razumevanje ljudi, njihovih zgodb in življenja. Opozorili smo tudi na tradicionalno akcijo »Podarimo knjige».  Pogovarjali smo se z Adrianom Kertom, urednikom pri Mohorjevi družbi. V rubriki pa slišali tudi izjavi skrbnika zapuščine Mance Košir pisatelja Žige Valetiča in predsednice Bralnega društva Slovenije Sabine Fras Popović.

Nataša Ličen

izobraževanjekulturadružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Prihodnost robotike in njihova vloga v industriji

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

Prihodnost robotike in njihova vloga v industriji

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Prihodnost robotike in njihova vloga v industriji

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

VEČ ...|5. 3. 2026
Prihodnost robotike in njihova vloga v industriji

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Učenje metod in orodij v pomoč ob močnem stresu

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik

Učenje metod in orodij v pomoč ob močnem stresu

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Učenje metod in orodij v pomoč ob močnem stresu

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik

VEČ ...|26. 2. 2026
Učenje metod in orodij v pomoč ob močnem stresu

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

VEČ ...|19. 2. 2026
Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

družbakulturaodnosimladi

Ni meje za dobre ideje

Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

VEČ ...|12. 2. 2026
Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosimladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

VEČ ...|5. 2. 2026
Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

izobraževanjetehnologijapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

VEČ ...|22. 1. 2026
Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
Skupna lista NSI, SLS, FOKUS

S predsednico Slovenske ljudske stranke dr. Tino Bregant smo spregovorili o razvojnem zavezništvu, programskih prioritetah ter konkretnih rešitvah, ki jih SLS v koaliciji z NSi in Fokusom ponuja za prihodnost Slovenije.

Skupna lista NSI, SLS, FOKUS

S predsednico Slovenske ljudske stranke dr. Tino Bregant smo spregovorili o razvojnem zavezništvu, programskih prioritetah ter konkretnih rešitvah, ki jih SLS v koaliciji z NSi in Fokusom ponuja za prihodnost Slovenije.

Andrej Šinko

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Sadjarska kmetija Trstenjak

V začetku januarja smo obiskali kmetijo Trstenjak v Ljutomeru. Njihovi začetki segajo v leto 1962, ko je oče današnjega gospodarja zasadil prve nasade ribeza in bezga.  Na njihovi ekološki kmetiji zdaj raste že več kot 50.000 dreves različnih sadnih vrst. S proizvodnjo naravnih sokov, ki jih pasterizirajo na avtomatski pretočni liniji s toploto, ki jo pridobijo iz lesne biomase, se ukvarjajo od leta 1998.

Sadjarska kmetija Trstenjak

V začetku januarja smo obiskali kmetijo Trstenjak v Ljutomeru. Njihovi začetki segajo v leto 1962, ko je oče današnjega gospodarja zasadil prve nasade ribeza in bezga.  Na njihovi ekološki kmetiji zdaj raste že več kot 50.000 dreves različnih sadnih vrst. S proizvodnjo naravnih sokov, ki jih pasterizirajo na avtomatski pretočni liniji s toploto, ki jo pridobijo iz lesne biomase, se ukvarjajo od leta 1998.

Slavi Košir

kmetijstvosadjarstvoKmetija Trstenjaksadni sokovi

Doživetja narave

VEČ ... |
Iz Himalaje v Kamnik in nazaj - alpinist Bojan Pollak

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

Iz Himalaje v Kamnik in nazaj - alpinist Bojan Pollak

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

Blaž Lesnik

alpinizemgorsko reševanjeHimalajagorenaravaVelika planina

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #3: EKSODUS - Od gorečega grma do obljubljene dežele

Podali smo se v dramatično in simbolno izjemno bogato Drugo Mojzesovo knjigo, ki se začne z opisom stiske Izraelcev po Egipčani. Zgodbe Mojzesovega rojstva, njegovega srečanja z gorečim grmom, kjer ga pričaka navodilo: »Sezuj se«, do desetih nadlog, izhoda izvoljenega ljudstva in vsega, kar je sledilo v štiridesetih letih, so zaznamovale ne le judovsko in krščansko, temveč tudi svetovno duhovno izročilo. Kako jih brati in razumeti danes? Naš vodnik je bil škof dr. Jurij Bizjak. Oddajo lahko spremljate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Korenine vere #3: EKSODUS - Od gorečega grma do obljubljene dežele

Podali smo se v dramatično in simbolno izjemno bogato Drugo Mojzesovo knjigo, ki se začne z opisom stiske Izraelcev po Egipčani. Zgodbe Mojzesovega rojstva, njegovega srečanja z gorečim grmom, kjer ga pričaka navodilo: »Sezuj se«, do desetih nadlog, izhoda izvoljenega ljudstva in vsega, kar je sledilo v štiridesetih letih, so zaznamovale ne le judovsko in krščansko, temveč tudi svetovno duhovno izročilo. Kako jih brati in razumeti danes? Naš vodnik je bil škof dr. Jurij Bizjak. Oddajo lahko spremljate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismoStara zavezaEksodusMojzesIzraelcigoreči grmFaraondeset zapovedi

Naš pogled

VEČ ... |
Tone Gorjup: Prvojunijska diktatura

Trenutna oblast je temeljito počistila z vsem, kar se je znašlo na njeni poti. A čiščenje zna pokopati tudi njo. Kam vse sega oziroma je segala dolga roka Goloba ter njegovih operativcev in operativk, se razkriva v telefonskih prisluhih, ki te dni prihajajo v javnost. Kot kaže, si je premier tudi za področje čiščenja, kot kažejo posnetki, našel prvo damo, gospo Vuković. Ne smemo pozabiti niti tega, da ima Golob svojo »vardo«, če smo slikoviti. Omislil si je svoje varnostnike, ki po eni strani delujejo neodvisno od slovenske policije, po drugi pa imajo dostop do najbolj tajnih podatkov v državi. Policija ga celo obvešča o tem, kaj kdo piše na spletu. Sam je to povedal. A ti ljudje, s katerimi se je obdal, ga lahko tudi pokopljejo. 

Tone Gorjup: Prvojunijska diktatura

Trenutna oblast je temeljito počistila z vsem, kar se je znašlo na njeni poti. A čiščenje zna pokopati tudi njo. Kam vse sega oziroma je segala dolga roka Goloba ter njegovih operativcev in operativk, se razkriva v telefonskih prisluhih, ki te dni prihajajo v javnost. Kot kaže, si je premier tudi za področje čiščenja, kot kažejo posnetki, našel prvo damo, gospo Vuković. Ne smemo pozabiti niti tega, da ima Golob svojo »vardo«, če smo slikoviti. Omislil si je svoje varnostnike, ki po eni strani delujejo neodvisno od slovenske policije, po drugi pa imajo dostop do najbolj tajnih podatkov v državi. Policija ga celo obvešča o tem, kaj kdo piše na spletu. Sam je to povedal. A ti ljudje, s katerimi se je obdal, ga lahko tudi pokopljejo. 

Tone Gorjup

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Bojan Požar in dr. Jože Dežman o politiki, Bližnjem vzhodu in razmisleku o Sloveniji

Kaj nam aktualni dogodki na Bližnjem vzhodu povedo o slovenski zunanji politiki? Kako razumeti politične poteze domačega vrha oblasti? In zakaj razprave o zgodovini še vedno močno delijo slovensko družbo? O tem in še marsičem sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razmišljala novinar Bojan Požar in zgodovinar dr. Jože Dežman. Govorili smo tudi o njunih novih knjigah ter o predvolilni kampanji, ki povečini zaznamuje slovenski politični prostor. 

Bojan Požar in dr. Jože Dežman o politiki, Bližnjem vzhodu in razmisleku o Sloveniji

Kaj nam aktualni dogodki na Bližnjem vzhodu povedo o slovenski zunanji politiki? Kako razumeti politične poteze domačega vrha oblasti? In zakaj razprave o zgodovini še vedno močno delijo slovensko družbo? O tem in še marsičem sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razmišljala novinar Bojan Požar in zgodovinar dr. Jože Dežman. Govorili smo tudi o njunih novih knjigah ter o predvolilni kampanji, ki povečini zaznamuje slovenski politični prostor. 

Alen Salihović

politika

Radijska kateheza

VEČ ... |
Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nas je popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma.

Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nas je popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma.

Radio Ognjišče

duhovnostvzgoja

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 4. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 4. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili za blagoslov volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo. Sledila je radijska kateheza, v kateri nas je brat Miran Špelič popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma. Lepo vabljeni k spremljanju radijske kateheze in k branju objavljenega besedila na naši spletni strani. Poiščite vrstico: Naši očetje v veri in spremljajte še besedilo ob katehezi.

Pred 4. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 4. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili za blagoslov volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo. Sledila je radijska kateheza, v kateri nas je brat Miran Špelič popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma. Lepo vabljeni k spremljanju radijske kateheze in k branju objavljenega besedila na naši spletni strani. Poiščite vrstico: Naši očetje v veri in spremljajte še besedilo ob katehezi.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 14. 3.

Maševal je p. Janez Papa, ljudsko petje je vodil Domen Špringar, na orgle pa je igral Matej Burger.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 14. 3.

Maševal je p. Janez Papa, ljudsko petje je vodil Domen Špringar, na orgle pa je igral Matej Burger.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa