Is podcast
Ni meje za dobre ideje
Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.
Ni meje za dobre ideje
Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.
Ni meje za dobre ideje
Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.
Ni meje za dobre ideje
Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.
Ni meje za dobre ideje
Z Robertom Meričem smo govorili o posebnih očalah za slepe in slabovidne. Envision Glasses so pametna očala, ki jih poganja umetna inteligenca, z integrirano kamero in vgrajenimi zvočniki, ki govorijo o vizualnem svetu. To je naprava, ki bistveno izboljša vsakdanje življenje slepih ali slabovidnih ljudi in zagotavlja najbolj intuitiven in najpreprostejši način za dostop do vseh vrst vizualnih informacij v okolju.
Ni meje za dobre ideje
Z Robertom Meričem smo govorili o posebnih očalah za slepe in slabovidne. Envision Glasses so pametna očala, ki jih poganja umetna inteligenca, z integrirano kamero in vgrajenimi zvočniki, ki govorijo o vizualnem svetu. To je naprava, ki bistveno izboljša vsakdanje življenje slepih ali slabovidnih ljudi in zagotavlja najbolj intuitiven in najpreprostejši način za dostop do vseh vrst vizualnih informacij v okolju.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki »Ni meje za dobre ideje« smo z mladima zakoncema Jelko in Jakobom Žnideršičem govorili o njunem kreativnem pogledu na življenje. Ona zdravnica, mlada mamica petih otrok, predana žena, v župniji organistka in zborovodkinja, mož pa ravno tako polno zaseden s službo in družino, ljubeč oče, proste ure, ki ostanejo pa nameni delu v župniji. V Brežicah možje kolikor lahko sami poprimejo za delo in tako so se lotili obnove večje starejše stavbe.
Ni meje za dobre ideje
Jurij Žnideršič je inovacije podjetja iz Brežic predstavljal na sejmu AGRA. V iskanje novega, v radoživost, ga spodbujajo tudi otroci, z ženo Jelko sta starša petih otrok. Z njim in njegovo družino smo prepletli tudi tradicionalno romanje “Od Marije k Mariji”, v letu 2023 po delu Dolenjske in Bele krajine.
Ni meje za dobre ideje
Jurij Žnideršič je inovacije podjetja iz Brežic predstavljal na sejmu AGRA. V iskanje novega, v radoživost, ga spodbujajo tudi otroci, z ženo Jelko sta starša petih otrok. Z njim in njegovo družino smo prepletli tudi tradicionalno romanje “Od Marije k Mariji”, v letu 2023 po delu Dolenjske in Bele krajine.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?
Pogovor o
Zgodb ljudi prizadetih v avgustovskih poplavah na Slovenski karitas ne pozabljajo. Dnevno se srečujejo z njimi in ljudem pomagajo. Kaj ta čas počne država, kako in kje izpolniti vloge za pomoč, kaj se dober mesec po poplavah dogaja v ljudeh, kako se spopadajo s stiskami. Vse to smo komentirali v tokratni oddaji Pogovor o … z zakonsko in družinsko terapevtko ter geštalt svetovalko Katjo Jarc in generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Doživetja narave
616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.
Kulturni utrinki
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Vabilo na pot
V Vabilu na pot smo podrobneje pogledali v program prihajajočega konca tedna na Festivalu pohodništva Dolina Soče.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče