Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovina komentar 27. april praznik info politika

29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 9. 2025
Nenad Glücks: Bati se je politikov, ki »pluralizirajo in varujejo« medijski prostor

Novinar Domovine je v tokratnem komentarju med drugim zapisal, da so poslanci vladajoče koalicije znova zlorabili postopek v državnem zboru in Zakon o medijih sprejeli na izredni seji. »Slednje se po poslovniku državnega zbora uporablja v vojnem in izrednem stanju, česar k sreči v Sloveniji ni,« opozarja Nenad Glücks.

Nenad Glücks: Bati se je politikov, ki »pluralizirajo in varujejo« medijski prostor

Novinar Domovine je v tokratnem komentarju med drugim zapisal, da so poslanci vladajoče koalicije znova zlorabili postopek v državnem zboru in Zakon o medijih sprejeli na izredni seji. »Slednje se po poslovniku državnega zbora uporablja v vojnem in izrednem stanju, česar k sreči v Sloveniji ni,« opozarja Nenad Glücks.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Bati se je politikov, ki »pluralizirajo in varujejo« medijski prostor

Novinar Domovine je v tokratnem komentarju med drugim zapisal, da so poslanci vladajoče koalicije znova zlorabili postopek v državnem zboru in Zakon o medijih sprejeli na izredni seji. »Slednje se po poslovniku državnega zbora uporablja v vojnem in izrednem stanju, česar k sreči v Sloveniji ni,« opozarja Nenad Glücks.

VEČ ...|10. 9. 2025
Nenad Glücks: Bati se je politikov, ki »pluralizirajo in varujejo« medijski prostor

Novinar Domovine je v tokratnem komentarju med drugim zapisal, da so poslanci vladajoče koalicije znova zlorabili postopek v državnem zboru in Zakon o medijih sprejeli na izredni seji. »Slednje se po poslovniku državnega zbora uporablja v vojnem in izrednem stanju, česar k sreči v Sloveniji ni,« opozarja Nenad Glücks.

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 9. 2025
Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

VEČ ...|3. 9. 2025
Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 8. 2025
Fašizmu vseh barv odreči legitimnost

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Fašizmu vseh barv odreči legitimnost

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Fašizmu vseh barv odreči legitimnost

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

VEČ ...|27. 8. 2025
Fašizmu vseh barv odreči legitimnost

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Andrej Fink

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 8. 2025
Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

VEČ ...|20. 8. 2025
Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 8. 2025
Aljuš Pertinač: Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

Aljuš Pertinač: Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

VEČ ...|13. 8. 2025
Aljuš Pertinač: Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

Aljuš Pertinač

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 8. 2025
Erika Ašič: Tudi ljudje bi radi živeli

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

Erika Ašič: Tudi ljudje bi radi živeli

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Tudi ljudje bi radi živeli

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

VEČ ...|6. 8. 2025
Erika Ašič: Tudi ljudje bi radi živeli

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 7. 2025
Nenad Glücks: Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem

Nenad Glücks: Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem
VEČ ...|30. 7. 2025
Nenad Glücks: Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 7. 2025
Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

VEČ ...|23. 7. 2025
Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Erika Ašič

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|9. 9. 2025
Knjiga Meg Meeker: Močni očetje, močne hčere

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji je že po naslovu namenjena očetom, toda, kot pravi uvod, bosta po branju oba, oče in mati, drugačna, kot sta bila prej. Temu lahko pritrdim in več kot priporočim delo avtorice, ki je zdravnica pediatrinja, svetovalka za mlade v Michiganu. Tokrat smo iz knjige z naslovom Močni očetje, močne hčere, ki jo je napisala Meg Meeker in je izšla pri založbi Ognjišče, prebrali nekaj odlomkov iz drugega poglavja z naslovom Vaša hči potrebuje junaka.

Knjiga Meg Meeker: Močni očetje, močne hčere

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji je že po naslovu namenjena očetom, toda, kot pravi uvod, bosta po branju oba, oče in mati, drugačna, kot sta bila prej. Temu lahko pritrdim in več kot priporočim delo avtorice, ki je zdravnica pediatrinja, svetovalka za mlade v Michiganu. Tokrat smo iz knjige z naslovom Močni očetje, močne hčere, ki jo je napisala Meg Meeker in je izšla pri založbi Ognjišče, prebrali nekaj odlomkov iz drugega poglavja z naslovom Vaša hči potrebuje junaka.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Za življenje

VEČ ...|13. 9. 2025
Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Nataša Ličen

vzgojapogovorizobraževanjeodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 9. 2025
Sklenila se je prenovljena, jubilejna Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.

Sklenila se je prenovljena, jubilejna Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 9. 2025
Razstava Cisterscapes (poti cistercijanov) v Stični

V Muzeju  krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila  direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

Razstava Cisterscapes (poti cistercijanov) v Stični

V Muzeju  krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila  direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

Jože Bartolj

kulturaNataša Polajnar FrelihMuzej krščanstva StičnaCisterscapeskulturna krajina cistercijanov

Naš pogled

VEČ ...|16. 9. 2025
Marjana Debevec: Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Pogovarjajmo se.

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Marjana Debevec: Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Pogovarjajmo se.

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Marjana Debevec

komentardružbaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|16. 9. 2025
Spominjamo se dne 16. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 9. 2025
Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

Sveta Helena na Premu

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina