Is podcast Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev Is podcast
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovina komentar 27. april praznik info politika

29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2023
Rok Čakš: Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem?

Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti. Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem?

Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti. Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem?

Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti. Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 12. 2023
Rok Čakš: Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem?

Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti. Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 11. 2023
Federico V. Potočnik: Nov teden pod Golobovo vlado je prinesel novo polomijo za zdravstveni sistem

Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.

Federico V. Potočnik: Nov teden pod Golobovo vlado je prinesel novo polomijo za zdravstveni sistem

Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Federico V. Potočnik: Nov teden pod Golobovo vlado je prinesel novo polomijo za zdravstveni sistem

Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.

VEČ ...|29. 11. 2023
Federico V. Potočnik: Nov teden pod Golobovo vlado je prinesel novo polomijo za zdravstveni sistem

Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.

Federico V. Potočnik

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 11. 2023
Rok Frelih: Zakaj je mogoče premirje med Izraelom in Hamasom?

Če ste kavč podpornik Hamasa ter sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnje branje. To etapo konflikta na Bližnjem Vzhodu ste namreč izgubili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: Zakaj je mogoče premirje med Izraelom in Hamasom?

Če ste kavč podpornik Hamasa ter sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnje branje. To etapo konflikta na Bližnjem Vzhodu ste namreč izgubili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Zakaj je mogoče premirje med Izraelom in Hamasom?

Če ste kavč podpornik Hamasa ter sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnje branje. To etapo konflikta na Bližnjem Vzhodu ste namreč izgubili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|27. 11. 2023
Rok Frelih: Zakaj je mogoče premirje med Izraelom in Hamasom?

Če ste kavč podpornik Hamasa ter sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnje branje. To etapo konflikta na Bližnjem Vzhodu ste namreč izgubili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 11. 2023
Martin Nahtigal: Golob se bo vsakodnevno štempljal na vladi, vladali pa nam bodo drugi

Okrog novosti, ki jih prinaša novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, se že ves teden vrtijo polemike. V gospodarstvu opozarjajo, da so spremembe neživljenjske, minister Matjaž Han se je javno zavzel, da bi izvajanje novele zamrznili, dokler ne bi zakonodaje ustrezno popravili. A minister za delo Luka Mesec je poudaril, da to ni mogoče, bodo pa sprejemali pripombe, komentarje, predloge. Poslanska skupina SDS je vložila predlog novele zakona, ki črta vse člene oziroma novosti, ki jih predlaga vlada. Sprejete novosti želijo ustaviti tudi poslanci NSi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Martin Nahtigal: Golob se bo vsakodnevno štempljal na vladi, vladali pa nam bodo drugi

Okrog novosti, ki jih prinaša novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, se že ves teden vrtijo polemike. V gospodarstvu opozarjajo, da so spremembe neživljenjske, minister Matjaž Han se je javno zavzel, da bi izvajanje novele zamrznili, dokler ne bi zakonodaje ustrezno popravili. A minister za delo Luka Mesec je poudaril, da to ni mogoče, bodo pa sprejemali pripombe, komentarje, predloge. Poslanska skupina SDS je vložila predlog novele zakona, ki črta vse člene oziroma novosti, ki jih predlaga vlada. Sprejete novosti želijo ustaviti tudi poslanci NSi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Golob se bo vsakodnevno štempljal na vladi, vladali pa nam bodo drugi

Okrog novosti, ki jih prinaša novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, se že ves teden vrtijo polemike. V gospodarstvu opozarjajo, da so spremembe neživljenjske, minister Matjaž Han se je javno zavzel, da bi izvajanje novele zamrznili, dokler ne bi zakonodaje ustrezno popravili. A minister za delo Luka Mesec je poudaril, da to ni mogoče, bodo pa sprejemali pripombe, komentarje, predloge. Poslanska skupina SDS je vložila predlog novele zakona, ki črta vse člene oziroma novosti, ki jih predlaga vlada. Sprejete novosti želijo ustaviti tudi poslanci NSi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 11. 2023
Martin Nahtigal: Golob se bo vsakodnevno štempljal na vladi, vladali pa nam bodo drugi

Okrog novosti, ki jih prinaša novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, se že ves teden vrtijo polemike. V gospodarstvu opozarjajo, da so spremembe neživljenjske, minister Matjaž Han se je javno zavzel, da bi izvajanje novele zamrznili, dokler ne bi zakonodaje ustrezno popravili. A minister za delo Luka Mesec je poudaril, da to ni mogoče, bodo pa sprejemali pripombe, komentarje, predloge. Poslanska skupina SDS je vložila predlog novele zakona, ki črta vse člene oziroma novosti, ki jih predlaga vlada. Sprejete novosti želijo ustaviti tudi poslanci NSi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Martin Nahtigal

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 11. 2023
Peter Jerman: Evropske volitve 2024: nov slovenski sedež predstavlja politično priložnost za desno sredino

Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.

Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.

Peter Jerman: Evropske volitve 2024: nov slovenski sedež predstavlja politično priložnost za desno sredino

Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.

Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Evropske volitve 2024: nov slovenski sedež predstavlja politično priložnost za desno sredino

Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.

Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.

VEČ ...|13. 11. 2023
Peter Jerman: Evropske volitve 2024: nov slovenski sedež predstavlja politično priložnost za desno sredino

Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.

Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.

Peter Jerman

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 11. 2023
Rok Čakš: Rekonstrukcija ali destrukcija vlade Roberta Goloba ter opozicije Janeza Janše?

Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.

Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.

Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.

Rok Čakš: Rekonstrukcija ali destrukcija vlade Roberta Goloba ter opozicije Janeza Janše?

Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.

Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.

Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Rekonstrukcija ali destrukcija vlade Roberta Goloba ter opozicije Janeza Janše?

Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.

Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.

Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.

VEČ ...|6. 11. 2023
Rok Čakš: Rekonstrukcija ali destrukcija vlade Roberta Goloba ter opozicije Janeza Janše?

Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.

Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.

Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.

Rok Čakš

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 10. 2023
Rok Čakš: Šok za Roberta Goloba: Ko pregon janšistov izgubi domovinsko pravico

Minuli teden so si politični akterji v Sloveniji, zakulisni in tisti iz prvih vrst, v obraz zmetali toliko umazanije, da so že mediji, kaj šele običajni ljudje, težko sledili vsem aferam, sploh pa razumeli in osmislili, kaj se dejansko dogaja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Šok za Roberta Goloba: Ko pregon janšistov izgubi domovinsko pravico

Minuli teden so si politični akterji v Sloveniji, zakulisni in tisti iz prvih vrst, v obraz zmetali toliko umazanije, da so že mediji, kaj šele običajni ljudje, težko sledili vsem aferam, sploh pa razumeli in osmislili, kaj se dejansko dogaja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Šok za Roberta Goloba: Ko pregon janšistov izgubi domovinsko pravico

Minuli teden so si politični akterji v Sloveniji, zakulisni in tisti iz prvih vrst, v obraz zmetali toliko umazanije, da so že mediji, kaj šele običajni ljudje, težko sledili vsem aferam, sploh pa razumeli in osmislili, kaj se dejansko dogaja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 10. 2023
Rok Čakš: Šok za Roberta Goloba: Ko pregon janšistov izgubi domovinsko pravico

Minuli teden so si politični akterji v Sloveniji, zakulisni in tisti iz prvih vrst, v obraz zmetali toliko umazanije, da so že mediji, kaj šele običajni ljudje, težko sledili vsem aferam, sploh pa razumeli in osmislili, kaj se dejansko dogaja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 10. 2023
Rok Frelih: Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?

AVtor v komentarju opozarja na naraščanje migracijskega kriminala v Sloveniji ter poudarjamo potrebo po odločnih ukrepih za reševanje teh težav. Kritizira pasivnost politike in pomanjkanje obsodb terorističnih groženj. Zanikanje teh problemov preprečuje reševanje in ogroža javno varnost. Potrebna je transparentnost in ustrezni ukrepi za zaščito državljanov. Celoten komentar lahko tudi preberete na domovina.je.

Rok Frelih: Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?

AVtor v komentarju opozarja na naraščanje migracijskega kriminala v Sloveniji ter poudarjamo potrebo po odločnih ukrepih za reševanje teh težav. Kritizira pasivnost politike in pomanjkanje obsodb terorističnih groženj. Zanikanje teh problemov preprečuje reševanje in ogroža javno varnost. Potrebna je transparentnost in ustrezni ukrepi za zaščito državljanov. Celoten komentar lahko tudi preberete na domovina.je.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?

AVtor v komentarju opozarja na naraščanje migracijskega kriminala v Sloveniji ter poudarjamo potrebo po odločnih ukrepih za reševanje teh težav. Kritizira pasivnost politike in pomanjkanje obsodb terorističnih groženj. Zanikanje teh problemov preprečuje reševanje in ogroža javno varnost. Potrebna je transparentnost in ustrezni ukrepi za zaščito državljanov. Celoten komentar lahko tudi preberete na domovina.je.

VEČ ...|23. 10. 2023
Rok Frelih: Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?

AVtor v komentarju opozarja na naraščanje migracijskega kriminala v Sloveniji ter poudarjamo potrebo po odločnih ukrepih za reševanje teh težav. Kritizira pasivnost politike in pomanjkanje obsodb terorističnih groženj. Zanikanje teh problemov preprečuje reševanje in ogroža javno varnost. Potrebna je transparentnost in ustrezni ukrepi za zaščito državljanov. Celoten komentar lahko tudi preberete na domovina.je.

Rok Frelih

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Rok Frelih

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|8. 12. 2023
Po pohodniški poti Juliana

Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.

Po pohodniški poti Juliana

Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Komentar tedna

VEČ ...|8. 12. 2023
Lenart Rihar: Brezmadežne solze

V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar: Brezmadežne solze

V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar

komentardružbaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 12. 2023
Martin Mavsar o prijavah poškodb pri delu v kmetijstvu in uveljavljanju bolniške

O pravilnem postopku prijave poškodb pri delu v kmetijstvu in povabilo na letošnje Lombergarjeve dneve, ki se bovo v prihodnjih dneh odvijali v Mariboru, ste lahko slišali v današnji nedeljski kmetijski oddaji.

Martin Mavsar o prijavah poškodb pri delu v kmetijstvu in uveljavljanju bolniške

O pravilnem postopku prijave poškodb pri delu v kmetijstvu in povabilo na letošnje Lombergarjeve dneve, ki se bovo v prihodnjih dneh odvijali v Mariboru, ste lahko slišali v današnji nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvopoškodbe

Pogovor o

VEČ ...|6. 12. 2023
Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Maja Morela

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 12. 2023
Ljubljana, Vrba, Ptuj, Zavrč

Spregovorili smo o načrtih za gradnjo obvoznice in obnovi Prešernove domačije v Vrbi, obnovljenem Centru Rog, ki ponuja prostor številnim ustvarjalcem, delu in stiskah ljudi s katerimi so soočeni v dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč, bralnem srečanju ob Mednarodnem dnevu gora in izletu otrok s poplavljenih območij.

Ljubljana, Vrba, Ptuj, Zavrč

Spregovorili smo o načrtih za gradnjo obvoznice in obnovi Prešernove domačije v Vrbi, obnovljenem Centru Rog, ki ponuja prostor številnim ustvarjalcem, delu in stiskah ljudi s katerimi so soočeni v dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč, bralnem srečanju ob Mednarodnem dnevu gora in izletu otrok s poplavljenih območij.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|9. 12. 2023
Zakaj se duhovniki in redovnice ne poročijo?

Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume (Matejev evangelij 19, 12).

Zakaj se duhovniki in redovnice ne poročijo?

Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume (Matejev evangelij 19, 12).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|9. 12. 2023
Veseli del dne 9. 12.

Molile so redovnice - usmiljenke.

Veseli del dne 9. 12.

Molile so redovnice - usmiljenke.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|9. 12. 2023
Sv. Peter Fourier

Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji …

Sv. Peter Fourier

Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji …

Gregor Čušin

duhovnostspomin