Is podcast
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Duhovni nagovor
»Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar.« (Mr 13,35)
Duhovni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Duhovni nagovor
»Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar.« (Mr 13,35)
Duhovni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Ob koncu cerkvenega leta je o minevanju, zahvaljevanju razmišljal upokojeni škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Ob koncu cerkvenega leta je o minevanju, zahvaljevanju razmišljal upokojeni škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
»Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje« (Mt 25,4).
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
»Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje« (Mt 25,4).
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
»Tedaj jim je rekel: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21)
Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
»Tedaj jim je rekel: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21)
Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Duhovni nagovor
Duhovni nagovor je pripravil Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Sol in luč
Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.
Svetovalnica
V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Duhovna misel
Tedaj je Gospod odprl oslici usta in je rekla Bileamu: “Kaj sem ti storila, da si me že trikrat pretepel?” Bileam je rekel oslici: “Ker se norčuješ iz mene. Če bi imel pri roki meč, bi te pri priči ubil” (Četrta Mojzesova knjiga 22, 28-29).
Ob radijskem ognjišču
Kam si namenjen - Bele vrane, Alle porte del sole - Gigliola Cinquetti, Keep on running - The Spencer Davis group, Mrtva reka - Marijan Smode, Cesarica - Oliver Dragojević, I Have a dream – Abba, Moja mala iz Ljubljane - Arsen Dedić, Ne Partez Pas Sans Moi - Celine Dion, Only the lonely – Roy Orbison, Jaham spet v Kolorado - Rafko Irgolič, Ein junges Herz – Peter Kraus, Red roses for a blue lady – Vic Damone, Ave Maria – Josipa Lisac …
Via positiva
Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki. Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Darila so odprta: kar je bilo sladkega, je že skoraj snendeno; kar je bilo dišečega …