Is podcast
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Nagovor je pripravil Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Tokrat obravnava sporočila 24. nedelje med letom, vlogo mladih, aktivno poslušanje Božje besede ter identiteto in poslanstvo Jezusa. Razpravlja o nasledstvu in odgovornosti, poziva k življenju Evangelija ter bodoči angažiranosti.
Nagovor je pripravil Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Tokrat obravnava sporočila 24. nedelje med letom, vlogo mladih, aktivno poslušanje Božje besede ter identiteto in poslanstvo Jezusa. Razpravlja o nasledstvu in odgovornosti, poziva k življenju Evangelija ter bodoči angažiranosti.
In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.
Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.
Mnogi so na Jezusove trditve, da morajo jesti njegovo meso in piti njegovo kri, odreagirali z nejevero in zapustili Jezusa. Kljub temu ni popustil in je tvegal celo izgubo svojih apostolov.
Mnogi so na Jezusove trditve, da morajo jesti njegovo meso in piti njegovo kri, odreagirali z nejevero in zapustili Jezusa. Kljub temu ni popustil in je tvegal celo izgubo svojih apostolov.
Kako Jezus skozi svoje besede in dejanja vabi ljudi, da bi vedno globlje razumeli Božjo prisotnost in življenjsko moč?
Kako Jezus skozi svoje besede in dejanja vabi ljudi, da bi vedno globlje razumeli Božjo prisotnost in življenjsko moč?
»Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.« (Jn 6,56)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.
»Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.« (Jn 6,56)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.
Današnja sveta beseda nas nagovarja k skrbnosti in ozaveščenosti o božjem delovanju v našem življenju ter v nas vnaša razlago evharistije. Gospod nas uči o pomembnosti evangelizacije ter o tem, kako nam je Jezus vedno na voljo in pripravljen priti naproti.
Današnja sveta beseda nas nagovarja k skrbnosti in ozaveščenosti o božjem delovanju v našem življenju ter v nas vnaša razlago evharistije. Gospod nas uči o pomembnosti evangelizacije ter o tem, kako nam je Jezus vedno na voljo in pripravljen priti naproti.
Podobno kot ljudstvo v puščavi, tudi ljudje ob Jezusu doživljajo iskanje in lakoto, kar se izrazi v čudežni pomnožitvi kruha. Jezus s tem dejanjem ne želi le nahraniti množice, temveč sporočiti globlje sporočilo o veri in Božjem delu v nas. Pomembno je, da verujemo v tistega, ki ga je poslal Oče, in se pogovarjamo z Jezusom v molitvi, saj nas le tako poveže z božjo ljubeznijo in skrbjo.
Podobno kot ljudstvo v puščavi, tudi ljudje ob Jezusu doživljajo iskanje in lakoto, kar se izrazi v čudežni pomnožitvi kruha. Jezus s tem dejanjem ne želi le nahraniti množice, temveč sporočiti globlje sporočilo o veri in Božjem delu v nas. Pomembno je, da verujemo v tistega, ki ga je poslal Oče, in se pogovarjamo z Jezusom v molitvi, saj nas le tako poveže z božjo ljubeznijo in skrbjo.
Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Tokrat smo se posvetili težavi, ki je v današnjem času pogosta: govorili smo o osteoartrozi oziroma obrabi kolčnega in kolenskega sklepa. Kakšni so simptomi, kdaj na operacijo, v katerih primerih pomagajo blokade sklepov? Spregovorili smo tudi o tem, kako se spremeni kakovost življenja po menjavi kolka. Naš gost je bil prof. dr. Drago Dolinar iz Ortopedske klinike Ljubljana.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. september 2024 ob 05-ih
Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!
V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so poimenovane Svetogorske sobotnice, bo v soboto 21. septembra ob 17:30 koncert vokalne skupine DíVoX. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja in vokalist Jani Klančič.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Spodnja Savinjska dolina je srčika hmeljarstva, pivovarstvo pa ena od pomembnejših dejavnosti. Ob razmišljanju, kako pivo butičnih, manjših pivovarjev predstaviti širši javnosti, so prišli na idejo o fontani. Prvi na svetu so jo uresničili, pogovarjali smo se z mag. Markom Repnikom.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.