Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 9. 2023
Tadej Murkovič, zbiralec ljudskega izročila

V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.

Tadej Murkovič, zbiralec ljudskega izročila

V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.

Pevci zapojte, godci zagodte

Tadej Murkovič, zbiralec ljudskega izročila

V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.

VEČ ...|25. 9. 2023
Tadej Murkovič, zbiralec ljudskega izročila

V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.

Vesna Sever Borovnik

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 9. 2023
Družina Germín

Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Družina Germín

Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Pevci zapojte, godci zagodte

Družina Germín

Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|18. 9. 2023
Družina Germín

Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 9. 2023
Družina poje 2023

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Družina poje 2023

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Pevci zapojte, godci zagodte

Družina poje 2023

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|11. 9. 2023
Družina poje 2023

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 9. 2023
Ringa, ringa, raja

Vstopili smo v novo šolsko leto zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. V njej je nastopil predšolski pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota vrtca Mavrica in varovanci Zavoda Etno eko iz Šentjurja, predvajali pa smo tudi nekaj pesmi, izštevank, zbadljivk, uspavank in prstnih iger, zbranih v Otroški pesmarici 1, soavtorice dr. Urše Šivic.

Ringa, ringa, raja

Vstopili smo v novo šolsko leto zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. V njej je nastopil predšolski pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota vrtca Mavrica in varovanci Zavoda Etno eko iz Šentjurja, predvajali pa smo tudi nekaj pesmi, izštevank, zbadljivk, uspavank in prstnih iger, zbranih v Otroški pesmarici 1, soavtorice dr. Urše Šivic.

Pevci zapojte, godci zagodte

Ringa, ringa, raja

Vstopili smo v novo šolsko leto zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. V njej je nastopil predšolski pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota vrtca Mavrica in varovanci Zavoda Etno eko iz Šentjurja, predvajali pa smo tudi nekaj pesmi, izštevank, zbadljivk, uspavank in prstnih iger, zbranih v Otroški pesmarici 1, soavtorice dr. Urše Šivic.

VEČ ...|4. 9. 2023
Ringa, ringa, raja

Vstopili smo v novo šolsko leto zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. V njej je nastopil predšolski pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota vrtca Mavrica in varovanci Zavoda Etno eko iz Šentjurja, predvajali pa smo tudi nekaj pesmi, izštevank, zbadljivk, uspavank in prstnih iger, zbranih v Otroški pesmarici 1, soavtorice dr. Urše Šivic.

Vesna Sever Borovnik

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 8. 2023
Folklorno društvo Lancova vas praznuje 40 let

Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.


 

Folklorno društvo Lancova vas praznuje 40 let

Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Folklorno društvo Lancova vas praznuje 40 let

Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.


 

VEČ ...|28. 8. 2023
Folklorno društvo Lancova vas praznuje 40 let

Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 8. 2023
Goreči ogenj brez plamena

Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.


 

Goreči ogenj brez plamena

Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Goreči ogenj brez plamena

Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.


 

VEČ ...|21. 8. 2023
Goreči ogenj brez plamena

Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 8. 2023
Čuj, Marija, prošnje vroče

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Čuj, Marija, prošnje vroče

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Čuj, Marija, prošnje vroče

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|14. 8. 2023
Čuj, Marija, prošnje vroče

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 8. 2023
Tamburaši KUD Beltinci

Tamburaši iz Beltincev ohranjajo stoletno tradicijo tamburaškega muziciranja v Beltincih. Več kot pol stoletja tamburaše zelo uspešno vzgaja Mirko Smej – Miki . Z veliko odgovornostjo skrbi, da se izročilo prenaša na mlajše generacije. Igrajo glasbo vseh zvrsti, posebej pozorni pa so, da so tudi tiste stare viže stalno v njihovem repertoarju, enako kot vse nove, ki se vanj dodajajo. Prav tako kot se v zasedbo vedno znova vključujejo mladi tamburaši. Tamburaše Kulturno umetniškega društva Beltinci smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Tamburaši KUD Beltinci

Tamburaši iz Beltincev ohranjajo stoletno tradicijo tamburaškega muziciranja v Beltincih. Več kot pol stoletja tamburaše zelo uspešno vzgaja Mirko Smej – Miki . Z veliko odgovornostjo skrbi, da se izročilo prenaša na mlajše generacije. Igrajo glasbo vseh zvrsti, posebej pozorni pa so, da so tudi tiste stare viže stalno v njihovem repertoarju, enako kot vse nove, ki se vanj dodajajo. Prav tako kot se v zasedbo vedno znova vključujejo mladi tamburaši. Tamburaše Kulturno umetniškega društva Beltinci smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Tamburaši KUD Beltinci

Tamburaši iz Beltincev ohranjajo stoletno tradicijo tamburaškega muziciranja v Beltincih. Več kot pol stoletja tamburaše zelo uspešno vzgaja Mirko Smej – Miki . Z veliko odgovornostjo skrbi, da se izročilo prenaša na mlajše generacije. Igrajo glasbo vseh zvrsti, posebej pozorni pa so, da so tudi tiste stare viže stalno v njihovem repertoarju, enako kot vse nove, ki se vanj dodajajo. Prav tako kot se v zasedbo vedno znova vključujejo mladi tamburaši. Tamburaše Kulturno umetniškega društva Beltinci smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|7. 8. 2023
Tamburaši KUD Beltinci

Tamburaši iz Beltincev ohranjajo stoletno tradicijo tamburaškega muziciranja v Beltincih. Več kot pol stoletja tamburaše zelo uspešno vzgaja Mirko Smej – Miki . Z veliko odgovornostjo skrbi, da se izročilo prenaša na mlajše generacije. Igrajo glasbo vseh zvrsti, posebej pozorni pa so, da so tudi tiste stare viže stalno v njihovem repertoarju, enako kot vse nove, ki se vanj dodajajo. Prav tako kot se v zasedbo vedno znova vključujejo mladi tamburaši. Tamburaše Kulturno umetniškega društva Beltinci smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|24. 9. 2023
Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jože Bartolj

Naš gost

VEČ ...|23. 9. 2023
Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Slavi Košir

Sol in luč

VEČ ...|26. 9. 2023
Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - Naučite se reči NE in uresničite svoje bistvo, smisel vašega bivanja.

GREG MCKEOWN je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - Naučite se reči NE in uresničite svoje bistvo, smisel vašega bivanja.

GREG MCKEOWN je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ...|22. 9. 2023
Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

Duhovna misel

VEČ ...|28. 9. 2023
Če bo moja svetilka ugasnjena, bodo vrata ostala zaprta

Nespametne so rekle preudarnim: “Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!” Toda preudarne so odgovorile: “Verjetno ga ne bo dovolj za nas in za vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!” (Matejev evangelij 25, 8-9).

Če bo moja svetilka ugasnjena, bodo vrata ostala zaprta

Nespametne so rekle preudarnim: “Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!” Toda preudarne so odgovorile: “Verjetno ga ne bo dovolj za nas in za vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!” (Matejev evangelij 25, 8-9).

Pavle Ravnohrib

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 9. 2023
Ljoba Jenče in Koncert epskih pesmi na Blokah

Ljoba Jenče in Koncert epskih pesmi na Blokah

Jože Bartolj

kulturaglasbapogovor

Komentar Družina

VEČ ...|28. 9. 2023
Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Branko Cestnik

Spominjamo se

VEČ ...|28. 9. 2023
Spominjamo se dne 28. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 9. 2023
Prostor in čas za srečevanja

Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.

Prostor in čas za srečevanja

Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.

Nataša Ličen