V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

„Doživljam, da mnogi mladi v življenju rajši ostajajo gledalci, bojijo se življenje oblikovati.“ S temi besedami svoj nagovor začne benediktinski pater Anselm Grün, ki odpira letošnji radijski misijon. Med drugim naglasi:“Samo če vidim v svojem življenju smisel, dobim moč za življenje in željo, da se ga lotim“.

15. Radijski misijon se bo odvijal od tihe nedelje 29. marca do sobote, 4. aprila.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nadaljevali smo s predstavitvijo evharističnih pesmi iz cerkvene ljudske pesmarice (Rešnje Telo, Sam nas kličeš in Tebe ljubi moja duša), v drugem delu pa smo slišali Dominicusmesse, Wolfganga Amadeusa Mozarta.

V oddaji smo predstavili tri evharistične pesmi iz cerkvene ljudske pesmarice (Pridi skoraj Jezus moj, Prihitite, o kristjani, Prvi, ki natrosi v jutro), v drugem delu pa smo poslušali Mozartovo mašo v c molu, imenovano tudi Weisenhausmesse.

Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Predstavili smo tri evharistične pesmi iz cerkvene ljudske pesmarice in poslušali drugi del oratorija Michaela Haydna z naslovom Boj med kesanjem in spreobrnjenjem.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?

Predstavili smo dve pesmi iz ljudske pesmarice (Oče naš nebeški in Ponižno tukaj pokleknimo), ter poslušali prvi del oratorija Mihaela Haydna, Boj med kesanjem in spreobrnjenjem.

Naslov oddaje Sol in luč je vzet iz Matejevega Evangelija, zato smo dan pred začetkom posta nasvete o smislu življenja poiskali kar v Knjigi vseh knjig.

Predstavili smo Marijini božjepotni pesmi Zvonovi zvonijo in Trinajstega maja ter Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Imate tudi vi občutek, da ste venomer na zatožni klopi? Pa veste, kdo vas je na klop posadil?Nenehno nas preganja misel na to česa še nimamo, kaj moramo še ustvariti, kaj moramo preprečiti in kaj pridobiti, da bo naš jutri varen? Ne more biti varen. O teh in drugih življenjskih vprašanjih je govorila psihologinja, Alenka Rebula.

Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Slišali smo razlago štirih majniških pesmi (Krasni majnik, Prelepe cvetke trgamo, Milo donijo maja zvonovi, Že slavčki žvrgolijo), ter drugi del oratorija Izraelci v puščavi, Carla Philippa Emanuela Bacha.

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

V prem delu oddaje smo predstavili tri majniške ljudske pesmi: Spet kliče nas venčani maj, Najčistejša cvetka raja in Cvetke trgam, v drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Izraelci v puščavi, Carla Philippa Emanuela Bacha.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

Za prvo oddajo Sol in luč v letu 2020 smo izbrali dve temi, ki sta gotovo v ospredju te prve januarske dni: Smisel in potrpežljivost. Prvega in drugega so se lotili avtorji spletne strani Aleteia.si.

Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

Vloga očeta in vloga moža ni vloga, to je konstantna improvizacija, ki jo režira Veliki režiser. Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina, ki smo ga povabili v oddajo in ga poleg ozadja njegovih pomislekov, povprašali tudi po čisto življenjskih stvareh.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Pred teboj, o Mati, Srce moje naj Mariji slavo poje, Srce jaz ljubim presladko), v drugem delu pa še odlomek Haendlovega oratorija Mesija.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Ne električna vozila, ne vetrne elektrarne, ne sončna energija niso dovolj, da premagajo potrošniško pošast, ki nenasitno golta, kar je zemlja ustvarjala milijone let.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

Poslušali smo še zadnjo iz cikla svetniških ljudskih pesmi, v drugem delu pa še odlomek iz oratorija Kristusovo otroštvo Hectorja Berlioza.

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

V novembrskih oddajah O klasiki drugače predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa bomo poslušali še Mašo v čast svetima Kozmi in Damjanu skladatelja Antonia Caldara.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Ob bližnjem prazniku Vseh svetnikov smo predstavili pesmi svetnikov, ki jih najdemo v ljudski pesmarici (Zadonite pevski zbori,Dominik Savio, Sveti Jožef). V drugem delu pa smo poslušali še prvi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

Predstavili smo tri Marijine pesmi (Naj ti zvijem, Mati mila, O, Brezmadežna, O, Devica, pomočnica) , v drugem delu pa poslušali še dve uglasbitvi besedila Salve Regina, skladatelja Antonia Vivaldija.

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Predstavili smo tri Marijine pesmi (Marija, ti pomagaj nam, Marijo častimo, pred Njo pokleknimo, Naj odkrijem, Mati, mila), v drugem delu pa smo poslušali uglasbitev zadnje skrivnosti veselega dela in prvi dve skrivnosti častitljivega dela rožnega venca skladatelja Franza Biberja.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.