Viktor Frankl: Zdravnik in duša.

“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.

Mark Wahlberg: Oče Stu.

Predstavili smo igralca Marka Wahlberga, ki je na filmskem platnu upodobil izjemno zanimivo življenjsko pot boksarja in igralca, ki je postal duhovnik. Film z naslovom Father Stu – oče Stu – je v kinematografe prišel pred nekaj tedni. Gre za poklon človeku, ki ni nikoli ničesar počel polovično in čigar pot do zveličanja ni le navdihujoča, pač pa vsakogar izmed nas opominja, naj rečemo  Bogu “da”, tudi ko smo v življenju na najnižji točki. Tako so zapisali v prispevku spletnega medija Aleteia, ki je intervju tudi pripravil.

Alenka Rebula: Kako se učiti delati za mir?

V sobotni oddaji Za življenje, redno sodeluje tudi izjemna gostja, Alenka Rebula s katero se, leto na teme povezane s kulturo miru, pogovarja kolegica Nataša Ličen. Ob vojni v Ukrajini je to še posebej aktualna tema, sogovornica pa subtilno odpira mnoga vprašanja, ki se tičejo prav vsakega izmed nas. Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz omenjenega pogovora.

p. Anselm Grün: Angel stresa in drugi nebeški glasniki.

»Okolica nam pije živce in stres nas je spet oropal notranjega miru.« »Počutimo se izčrpane in izžete, premaguje nas utrujenost.«
Misli sta iz knjige priljubljenega pisatelja, ki opisuje težke življenjske trenutke, ki jih poznamo vsi. “Angel je poslanec, lahko je tudi impulz, ki izhaja iz naše notranjosti in nam pomaga, da na težave pogledamo z drugačnimi očmi.” 

Razočarani nad politiko? Razočarani nad LDS, Zares, SMCerarja, PS...?

Pri nas je zaradi politike veliko ljudi razočaranih. Vse tiste bi rad povabil k razmisleku z vprašanjem zakaj so razočarani?! Po logiki razočarani volivci ne volijo več istih kandidatov oziroma strank. Liberalni demokrati, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja. Nekoč mogočne stranke novih obrazov, ki jih danes ni nikjer več. Mar ne prav zaradi razočaranja nad njimi?

Gregor Čušin: Evangelij po Čušinu (odlomek)

Za tokratno oddajo Sol in luč, ki je bila na sporedu v torek v velikonočni osmini, smo izbrali odlomek iz Evangelija po Čušinu. Govori o smrti, o vpletenosti Boga v usodo življenja in o vstajenju. Odlomek je prebral avtor Gregor Čušin.

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti?

Če si želimo resničnega in pravega veselja, moramo pogledati smrti v obraz. Tako pravi znameniti pisatelj in filozof Fabrice Hadjadj. V oddaji Sol in luč smo pred praznikom zmage življenja nad smrtjo, vnovič predstavili nekaj odlomkov iz njegove knjige z naslovom Kako uspeti v smrti.

p. Anslem Grün: S čim sem si to zaslužil?

»Zakaj v vojni umirajo nedolžni? Zakaj Bog ne prepreči zla?« Na ta vprašanja v knjigi »S čim sem si to zaslužil« skuša odgovoriti pater Anselm Grün. Zbral je nekaj najboljših odgovorov in dodal, da je trpljenje skrivnost in da se moramo pred trpečo dušo pokloniti in v ponižnosti utihniti ter tolažiti zgolj s tiho prisotnostjo. Nekaj odlomkov v oddaji Sol in luč ob 17h.

Jane Goodal: Knjiga upanja

Knjiga, ki je prav te dni prišla med nas tudi v slovenskem prevodu, že v naslovu nosi ključno sporočilo trenutka v katerem se je znašel ves svet, Knjiga upanja. Avtorica, svetovno znana naravoslovka, Jane Goodal v njej piše o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, piše o miru o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha.

Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - drugi del.

“Ko v restavraciji vidim družino, v kateri vsi člani gledajo v mobilne naprave, se mi lomi srce. Razumem skušnjavo. Biti starš je naporno. Ne napolnite otrok z dopaminom, saj bo to na njih, ko odrastejo, pustilo resne posledice. ” Iz knjige Voditelji jedo zadnji (izdalo jo je podjetje Smart Com) o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. Pa tudi o »milenijcih« in o tem, kako jih voditi.

Vso srečo - mali učbenik preživetja

»Odnos do življenja nastane v glavi. Tam so doma strahovi, pričakovanja in vaši odzivi. Za vse našteto je podlaga v spominih, zato je zelo pomembno, kaj odložite v »zbiralnik spominov«. To je le ena od misli iz praktične in dragocene knjižice z naslovom Vso srečo, ki ima podnaslov Mali učbenik preživetja. Če želite izvedeti, kako s telesnimi držami možganom načrtno sporočiti pozitivne misli, prisluhnite oddaji Sol in luč.

POST: Alja Fabjan, Hildegarda iz Bingna, Vladimir Vukašinović.

V prvem delu smo objavili del pogovora z izjemno psihoterapevtko in doktorandko zakonske in družinske terapije Aljo Fabjan, ki smo jo na temo zdravega prehranjevanja gostili v eni izmed naših Svetovalnic, v drugem delu pa smo slišali del intervjuja s Prof. dr. Vladimirjem Vukašinovićem, pravoslavnim duhovnikom, ki je napisal knjigo Post – pot v življenje, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj misli pa smo prebrali iz knjige Post brez muk, ki je izšla pri založbi Družina.

Anselm Grün: Življenje in poklic. Druga oddaja.

V teh mesecih mnogi mladi, na križiščih svojih življenj, na kažipotih gledajo napise različnih šol. Pri teh ne prav lahkih odločitvah, s katerimi začrtajo svojo prihodnost, so jim v veliko pomoč lahko izkušnje modrih. Eden takšnih je gotovo pater Anselm Grün, ki je sam opravljal različne poklice znotraj samostana, postal ekonom, kot priznanega predavatelja pa so ga vabili na mnoga srečanja na katerih mu prisluhnejo tako delavci, kot direktorji in menedžerji. Svoje bogate izkušnje je opisal v knjigi Življenje in poklic (založba Ognjišče) v kateri govori o delu, tegobah v službi in veselju, ter o tem, kako nas delo tudi izpolni v življenju. Ker je o mladih, ki smo jim posvetili oddajo, govoril tudi v radijskem misijonu leta 2020, smo objavili odlomek iz tega nagovora.

Jordan Peterson: Onkraj reda, 12-to poglavje.

»Če ne razumete zla, ste ranljivi zanj.
Hvaležnost je verjetno edina alternativa zagrenjenosti.
Odločitev za ljubezen in pogum, je odločitev za izboljšanje sveta.« 
Misli so iz zadnjega poglavja knjige Jordana Petersona z naslovom Onkraj reda (založba Družina). Več iz poglavja z naslovom Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju v tokratni oddaji Sol in luč.

Feri Lainšček: Večkrat se je že zdelo, da se bo tehtnica sveta prevesila k slabemu, a se je vedno znova vzravnala. Za takšno delovanje tehtnice je le ena utež na strani dobrega, to je Ljubezen.

Ob kulturnem prazniku smo se odločili, da v oddaji Sol in luč ponovimo posnetek pogovora z lanskoletnim nagrajencem Ferijem Lainščkom.

Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tri navdihujoče zgodbe s spletne strani Aleteia.si.

Zakaj je papež Frančišek kar osem let vsak mesec po telefonu poklical Rosalbo Ferri? Kako je slovo od dveh hčerk mami spremenilo smisel življenja? Pri dveh mesecih je novorojenko in mamo oče polil s kislino. Mama krutega nasilja ni preživela, deklica, čeprav pohabljena, pa danes navdihuje kot fotomodel. Izbrali smo tri navdihujoče zgodbe, ki jih je spisalo življenje. Čeprav so v temelju žalostne, pa je odziv akterjev tisti, ki jim je dal vetra, da so pristale na prvih straneh medijev. Pri nas jih je objavila spletna stran Aleteia.si.

Stanko Gerjolj: Živeti, delati, ljubiti (knjiga o temeljnih odnosih med nami)

Dr. Tomaž Erzar v predgovoru: “Medgeneracijski in medosebni odnosi odrešujejo, zato so tudi kraj, kjer se grešnost in trpljenje do konca zaostrita. Nove generacije nosijo breme generacije svojih staršev kljub temu, da so starši naredili korak naprej glede na prejšnje generacije. Globoka in tragična resnica otroštva je, da otroci izpolnjujejo potrebe staršev, ki jih niso izpolnili njihovi starši in tako rekoč vnazaj popravljajo napake svojih dedov in babic. S tem, ko nehote postajajo starši svojih staršev, otroci sporočajo, za katere potrebe in stiske bi tudi sami želeli, da jih starši slišijo in sprejmejo.” Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Božo Rustja: Zgodbe za advent in božič.

Pripravili smo izbor treh kratkih pripovedi iz knjige Zgodbe za advent in božič (izšla je pri Založbi Ognjišče), ki želijo približati vsebino božičnega praznika. Zbral jih je Božo Rustja, ki je ob rob zbirki Zgodbe za dušo povedal naslednje: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Prisluhnimo nekaj zgodbam, ki jih je zbral in zapisal odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božične skladbe

Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.

P. Benedict Groeschel: Vstani iz teme, kako nadaljevati pot, ko se v življenju stemni.

V knjigi frančiškanski pater iz revne četrti New Yorka spregovori o strahu, negotovosti, žalosti, izgubi bližnjega, bolečini in jezi ter pokaže na svetlobo. Pater Benedict ponuja jasne in praktične nasvete, kako nadaljevati svojo pot in celo osebnostno rasti s pomočjo Božje milosti, tudi takrat, ko se ta zdi izredno oddaljena. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Elizabeth Lukas: Frankl in Bog

Dr. Elizabeth Lucas je Franklov odnos do presežnega, do Boga, izjemno subtilno povzela v knjigi z naslovom Frankl in Bog. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Knjiga je izšla pri založbi Novi svet.

p. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja, drugi del.

Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe? Kdor resnično želi uresničiti samega sebe, kar je mantra sodobnih gurujev, naj v roke vzame knjigo p. Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.« Avtor oddaje Tadej Sadar vam obljublja, da ne boste razočarani. Naročite jo lahko tukaj.

Slovenske adventne zborovske pesmi

V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi. 

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - uspešnica časopisa New York Times, prodana v več kot milijon izvodih.

»Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Greg je začel preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno. Knjiga Osredotočenost na bistvo je izšla pri založbi Učila.

Patrick Theillier; Izkušnje skorajšnje smrti - 2. del

»Zahodna družba noče več slišati za smrt. Leta 1993 je le še osem odstotkov Francozov verjelo v vstajenje. Tako daleč gremo, da vse v povezavi s smrtjo brišemo celo v govoru: že sama beseda je postala tabu, govorimo le, da nekoga ni več, da ga ni z nami. Vsemu napredku medicine navkljub in daljšanju življenjske dobe, ostajamo umrljivi in ne moremo mimo vprašanja: Ali po smrti obstaja še kaj? Še nekaj odlomkov iz knjige zdravnika, dr. Patricka Theilliera z naslovom »Izkušnje skorajšnje smrti«, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar; odgovorni urednik Radia Ognjišče o izjavi nekaterih članov SAZU.

Pred nekaj meseci se je pri nas mudila delegacija Evropskega Parlamenta in opravila monitoring stanja na področju pravne države in svobode medijev. Člani delegacije so ugotovili, da pri nas ustanove delujejo, erozije institucij pravne države pa ni, kot so povedali na novinarski konferenci. Še več, članica te delegacije Assita Kanko, ki je bila rojena, kot je sama povedala, v diktatorski državi, je izjavila: »Odraščala sem v afriški diktaturi in svojim kolegom v parlamentu in komisiji lahko zagotovim, da Slovenija ne postaja diktatura.«
Da nekdo z visoko izobrazbo in akademskim nazivom ob omenjenih dejstvih zapiše tako diametralno drugačno ugotovitev, je zame nedoumljivo. Da svojih obtožb z ničemer ne argumentirajo, pa je skregano z osnovami znanstvenega pristopa, katerega nosilci so prav sami.

Patrick Theillier; Izkušnje skorajšnje smrti

“Bližnje srečanje s smrtjo je pomembno znamenje, ki ga že več kot 50 let znanstveniki resno preučujejo. Gre za izkušnjo povsem običajnih ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in pripovedujejo, da so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo. Te nenavadne manifestacije - na robu smrti - so vedno obstajale; o njih govori zgodovina vseh civilizacij.” V knjigi “Izkušnje skorajšnje smrti” jih je zbral in popisal zdravnik, ki je deset let vodil medicinsko komisijo “za čudeže” v Lurdu.

Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

Covid: Zdravniki kot generali v vojni z virusom.

Slovenija premore veliko vrhunskih strokovnjakov, toda zadnje čase se nekateri ne ukvarjajo s svojimi čevlji, ampak si natikajo sosedove, ki niso le tuji, ampak tudi mnogo preveliki. Namesto da doktor sociologije razlaga čisto medicinske zadeve, bi bilo veliko boljše, če bi povedal, zakaj se ljudje ob situaciji, v kateri smo in ki ni ne lahka in ne enostavna, obnašamo tako kot se.

Aljoša Bagola: Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi.

Tokrat je bil s svojimi iskrivimi mislimi z nami eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalcev, ki je moral za svoj knjižni prvenec najprej izgoreti. O svoji, sedaj že štirikrat ponatisnjeni knjigi z naslovom “Kako izgoreti - In vzeti življenje v svoje roke” ter o napovedi druge, o sreči, se je pred časom pogovarjal s kolegico Natašo Ličen. Del pogovora smo objavili v oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Frekvenca planeta Zemlja

Planet, na katerem živimo, nenehno brunda. Slišimo ga sicer ne, ker brunda prenizko, da bi ga lahko zaznali z ušesi. Ali in kako pa vpliva na človeka, v tokratni oddaji Sol in luč.

Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Božo Rustja: Zgodbe kažejo novo pot.

Božo Rustja je v intervjuju, ki je tudi objavljen v knjigi, povedal pomenljiv stavek: »Pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti.« Knjiga “Zgodbe kažejo novo pot”, Boža Rustje, je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov je prebral Marjan Bunič.

Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

dr. Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju.

“Upor proti lastnemu življenju je eden izmed temeljnih vzrokov zakaj mnogi ljudje niso srečni.”

Stavek je iz knjige dr. Antona Trstenjaka, ki je veljal za enega najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja, z naslovom Človek v ravnotežju.

O klasiki drugače

V tokratni oddaji O klasiki drugače smo sklenili s predstavitvijo cerkvenih pesmi. Na praznik smo celotno oddajo posvetili Marijinim pesmim in se tako poklonili Devici in skladateljem, ki so pisali njej v čast.

Gregor Čušin: Moj mali besednjak od Ž do A

»Skoraj ni poroke, da ne bi sveti Pavel zažgolel svojo hvalnico ljubezni. Apostolu delamo krivico, če iz nje naredimo romantično komedijo.« Stavek je le ena mnogih misli Gregorja Čušina iz njegove knjige »Moj mali besednjak od Ž do A«, iz katere smo slišali tri razmišljanja; O duhovnikih, o škofu in o Ljubezni.

Tadej Sadar: KORONA - ne Kdo ima prav?, ampak Komu zaupate?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Marijine pesmi in zborovski odmev dopusta

Slišali smo dve uglasbitvi pesmi z nenavadnim naslovom: Z glasnim šumom s kora. Gre za Marijino pesem kot bodo vse štiri v prvem delu oddaje. V drugem pa so nas različne zasedbe popeljale na morje, v hribe, k sosedom in domači barčici.

P. Anselm Grün: Ne zamudi svojega življenja

V zadnjih desetletjih veliko govorimo o samouresničenju, o iskanju samih sebe in o smislu življenja. Pred nami je nekaj odlomkov iz knjižice p. Anselma Grüna, ki prinaša zgoščeno in temeljno spoznanje, da smo vsi do neke mere sebični in samovšečni in da s tem ni nič narobe, če vse te vzgibe pravilno usmerjamo. Kako prepoznati sodobne pasti in kakšna je pot do sebe, z odlomki iz knjige Anselma Grüna z naslovom »Ne zamudi svojega življenja.«

Marijine pesmi in zborovski odmev z gora

V prvem delu oddaje O klasiki drugače ste lahko prisluhnili trem Marijinim pesmim in dvema zboroma, pa tudi solistu, pokojnemu nadškofu Lojzetu Uranu. Drugi del pa je prinesel nekaj zborovskih skladb o gorah, posebej Triglavu. 

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

Drobne zgodbe z biserom

Tokrat smo se odpravili na morje poiskat kakšen biser, seveda v prenesenem smislu. Izbrali smo nekaj odlomkov iz knjige Drobne zgodbe z biserom.

Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Pojemo in igramo

1. del: Nekaj evharističnih in nekaj Marijinih pesmi.
2. del: Izbor skladb različnih slovenski vokalnih zasedb.

Marko Fink: Ponovitev prvega dela izjemnega pogovora z umetnikom ob prazniku naše Domovine.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev prvega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Skladatelj Jospi Klemenčič in Festival Europa Cantat

Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pesem Tiho moli Cerkev vsa in domovinske pesmi

Ena najlepših evharističnih pesmi je gotovo Mavova, Tiho moli Cerkev vsa. V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo jo slišali v izvedbi Cerkvenega zbora Kodeljevo. V dugem delu oddaje pa ste lahko slišali še nekaj pevskih zasedb v skladbah, ki opevajo domovino. Konec tedna mineva v znamenju petkovega praznika, tudi v naši oddaji je slišati njegov odmev.

P. Marko Ivan Rupnik: »Kam gre Evropa«

Ob bližnjem prazniku naše države, smo izbrali izjemen govor p. Marka Ivana Rupnika, ki ga je leta 2003 imel na svetem Joštu nad Kranjem. V njem je čudovito razgrnil celoten kontekst krščanskega pogleda, ki je s perspektive nebes pravzaprav nadnacionalen in razložil misel Solovjova, ki pravi, da ima vsak narod v nekem trenutku v zgodovini vlogo, ko drugim pokaže pot.