Is podcast Sprejemanje drugačnega otroka Is podcast
Sprejemanje drugačnega otroka

Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej. 

Marjana Debevec

družba otroci pogovor svetovanje vzgoja

19. 10. 2021
Sprejemanje drugačnega otroka

Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej. 

Marjana Debevec

VEČ ...|19. 10. 2021
Sprejemanje drugačnega otroka

Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej. 

Marjana Debevec

družbaotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Srečanja

VEČ ...|16. 4. 2024
Izstopila sem iz kroga nasilja in manipulacij

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

Izstopila sem iz kroga nasilja in manipulacij

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

nasilje v partnerski zvezi manipulacije soodvisnost

Srečanja

Izstopila sem iz kroga nasilja in manipulacij

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

VEČ ...|16. 4. 2024
Izstopila sem iz kroga nasilja in manipulacij

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

s. Meta Potočnik

nasilje v partnerski zvezi manipulacije soodvisnost

Srečanja

VEČ ...|19. 3. 2024
Lahko kaj storim za mir?

Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.

Lahko kaj storim za mir?

Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.

duhovnost mir Urugvaj

Srečanja

Lahko kaj storim za mir?

Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.

VEČ ...|19. 3. 2024
Lahko kaj storim za mir?

Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.

Marjana Debevec

duhovnost mir Urugvaj

Srečanja

VEČ ...|20. 2. 2024
Marihuana in psihoze

Veliko težje je zdraviti odvisnike od marihuane, kot od trdih drog, pravi dr. Uroš Perko, ki se je z zdravljenimi zasvojenci srečeval v Skupnosti Srečanje. V oddaji Srečanja nam je povedal, da ima današnja marihuana veliko večje odstotke THC-ja, torej snovi, ki zadane, kar povzroča zelo hude posledice. Med njimi omenja razne psihoze, predvsem shizofrenijo, pa tudi bipolarno motnjo, nasilna dejanja in panične napade. Na osnovi primerov in raziskav nam je povedal, kaj vse se dogaja in zakaj je marihuana tako zelo nevarna. Z nami pa je bil tudi koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević, ki je tudi sam preživel pekel zasvojenosti. 

Marihuana in psihoze

Veliko težje je zdraviti odvisnike od marihuane, kot od trdih drog, pravi dr. Uroš Perko, ki se je z zdravljenimi zasvojenci srečeval v Skupnosti Srečanje. V oddaji Srečanja nam je povedal, da ima današnja marihuana veliko večje odstotke THC-ja, torej snovi, ki zadane, kar povzroča zelo hude posledice. Med njimi omenja razne psihoze, predvsem shizofrenijo, pa tudi bipolarno motnjo, nasilna dejanja in panične napade. Na osnovi primerov in raziskav nam je povedal, kaj vse se dogaja in zakaj je marihuana tako zelo nevarna. Z nami pa je bil tudi koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević, ki je tudi sam preživel pekel zasvojenosti. 

družba pogovor

Srečanja

Marihuana in psihoze

Veliko težje je zdraviti odvisnike od marihuane, kot od trdih drog, pravi dr. Uroš Perko, ki se je z zdravljenimi zasvojenci srečeval v Skupnosti Srečanje. V oddaji Srečanja nam je povedal, da ima današnja marihuana veliko večje odstotke THC-ja, torej snovi, ki zadane, kar povzroča zelo hude posledice. Med njimi omenja razne psihoze, predvsem shizofrenijo, pa tudi bipolarno motnjo, nasilna dejanja in panične napade. Na osnovi primerov in raziskav nam je povedal, kaj vse se dogaja in zakaj je marihuana tako zelo nevarna. Z nami pa je bil tudi koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević, ki je tudi sam preživel pekel zasvojenosti. 

VEČ ...|20. 2. 2024
Marihuana in psihoze

Veliko težje je zdraviti odvisnike od marihuane, kot od trdih drog, pravi dr. Uroš Perko, ki se je z zdravljenimi zasvojenci srečeval v Skupnosti Srečanje. V oddaji Srečanja nam je povedal, da ima današnja marihuana veliko večje odstotke THC-ja, torej snovi, ki zadane, kar povzroča zelo hude posledice. Med njimi omenja razne psihoze, predvsem shizofrenijo, pa tudi bipolarno motnjo, nasilna dejanja in panične napade. Na osnovi primerov in raziskav nam je povedal, kaj vse se dogaja in zakaj je marihuana tako zelo nevarna. Z nami pa je bil tudi koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević, ki je tudi sam preživel pekel zasvojenosti. 

Marjana Debevec

družba pogovor

Srečanja

VEČ ...|16. 1. 2024
Spreobrnjeni starši – rešeni otroci

Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.

Spreobrnjeni starši – rešeni otroci

Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.

duhovnost odvisnost Cenacolo

Srečanja

Spreobrnjeni starši – rešeni otroci

Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.

VEČ ...|16. 1. 2024
Spreobrnjeni starši – rešeni otroci

Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.

Meta Potočnik

duhovnost odvisnost Cenacolo

Srečanja

VEČ ...|19. 12. 2023
Sprejemanje hvaležnosti

Pred božičem sta bila v oddaji Srečanja z nami s. Barbara Poredoš in mati šestih otrok Katarina Lajevec. Razmišljali smo o pričakovanju, sprejemanju življenja ter odločitev v Duhu hvaležnosti, vere in zaupanja. Zanimalo nas je, komu resnično zaupata in kaj jima pomeni materinstvo: duhovno in telesno.

Sprejemanje hvaležnosti

Pred božičem sta bila v oddaji Srečanja z nami s. Barbara Poredoš in mati šestih otrok Katarina Lajevec. Razmišljali smo o pričakovanju, sprejemanju življenja ter odločitev v Duhu hvaležnosti, vere in zaupanja. Zanimalo nas je, komu resnično zaupata in kaj jima pomeni materinstvo: duhovno in telesno.

pogovor duhovnost družba odnosi otroci vzgoja

Srečanja

Sprejemanje hvaležnosti

Pred božičem sta bila v oddaji Srečanja z nami s. Barbara Poredoš in mati šestih otrok Katarina Lajevec. Razmišljali smo o pričakovanju, sprejemanju življenja ter odločitev v Duhu hvaležnosti, vere in zaupanja. Zanimalo nas je, komu resnično zaupata in kaj jima pomeni materinstvo: duhovno in telesno.

VEČ ...|19. 12. 2023
Sprejemanje hvaležnosti

Pred božičem sta bila v oddaji Srečanja z nami s. Barbara Poredoš in mati šestih otrok Katarina Lajevec. Razmišljali smo o pričakovanju, sprejemanju življenja ter odločitev v Duhu hvaležnosti, vere in zaupanja. Zanimalo nas je, komu resnično zaupata in kaj jima pomeni materinstvo: duhovno in telesno.

Marjana Debevec

pogovor duhovnost družba odnosi otroci vzgoja

Srečanja

VEČ ...|21. 11. 2023
Preizkušnje življenja in razlogi za veselje

Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.

Preizkušnje življenja in razlogi za veselje

Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.

Srečanja

Preizkušnje življenja in razlogi za veselje

Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.

VEČ ...|21. 11. 2023
Preizkušnje življenja in razlogi za veselje

Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.

Meta Potočnik

Srečanja

VEČ ...|17. 10. 2023
Mojca Belcl Magdič - teorija spola

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

Mojca Belcl Magdič - teorija spola

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

Srečanja

Mojca Belcl Magdič - teorija spola

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

VEČ ...|17. 10. 2023
Mojca Belcl Magdič - teorija spola

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

Marjana Debevec

Srečanja

VEČ ...|19. 9. 2023
Preživele smo raka dojke

V oddaji Srečanja so Tina, Mojca in Mateja pričevale, da je raka dojke možno preživeti in okrevati. Pripovedovale so o naporu zdravljenja, o spremembi pogleda na življenje in o tem, kako so se vrnile na delo.

Preživele smo raka dojke

V oddaji Srečanja so Tina, Mojca in Mateja pričevale, da je raka dojke možno preživeti in okrevati. Pripovedovale so o naporu zdravljenja, o spremembi pogleda na življenje in o tem, kako so se vrnile na delo.

Srečanja

Preživele smo raka dojke

V oddaji Srečanja so Tina, Mojca in Mateja pričevale, da je raka dojke možno preživeti in okrevati. Pripovedovale so o naporu zdravljenja, o spremembi pogleda na življenje in o tem, kako so se vrnile na delo.

VEČ ...|19. 9. 2023
Preživele smo raka dojke

V oddaji Srečanja so Tina, Mojca in Mateja pričevale, da je raka dojke možno preživeti in okrevati. Pripovedovale so o naporu zdravljenja, o spremembi pogleda na življenje in o tem, kako so se vrnile na delo.

Meta Potočnik

Srečanja

Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.

Meta Potočnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 4. 2024
Novo igrišče v Štmavru, sprejem za smučarku Sinigoi

Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.

Novo igrišče v Štmavru, sprejem za smučarku Sinigoi

Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2024
Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

komentarnovinarkanovinarobsodbanestrokovnostneprimerno ravnanjeNovinarsko častno razsodiščepristojnostiodgovornostmedijska krajina

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo