Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl.
Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl.
družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Za sožitje
Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu?
Za sožitje
Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu?
Za sožitje
V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.
Za sožitje
V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.
Za sožitje
Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla.
Za sožitje
Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje.
Za sožitje
Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Za sožitje
Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen.
Za sožitje
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Za sožitje
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Za sožitje
Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.
Svetovalnica
Gost Igor ŠKERBOT, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje je spregovoril o izzivih, o katerih so govorili na minulem Zelenjadarskem posvetu, na katerem so med drugim podelili tudi priznanja za najboljše kislo zelje in kislo repo. Zato je svetoval tudi o pravilnem postopku kisanja, ki privede do odličnih rezultatov.
Slovencem po svetu in domovini
V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Otok
Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.
Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.