O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje?
O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje?
O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje?
O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje?
Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.
Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.
Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.
Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.
Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič.
Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič.
Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič.
Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič.
Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.
Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.
Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.
Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.
V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.
V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.
V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.
V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.
Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.
Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.
Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.
V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.
V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.
V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.
V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.
V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.
V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.
V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.
V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.
Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.
Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.
Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep.
Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep.
Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep.
Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep.
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
duhovnost očetje v veri Evherij cerkveni očetje puščava koronavirus
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
duhovnost očetje v veri Evherij cerkveni očetje puščava koronavirus
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.
Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.
Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.
Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.
V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.
V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.
V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.
V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Silvestra Sadar Zvonka Erce Stane Kobal Dealvnice molitve in
Silvestra Sadar Zvonka Erce Stane Kobal Dealvnice molitve in
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
Doživetja narave
Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.
Komentar tedna
Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.
Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.
Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.
Sol in luč
Predstavili smo sedmo poglavje knjige Jordana Petersona z naslovom Delajte kar je smiselno. Slišali smo tudi kratek odlomek z njegovega predavanja v Ljubljani, kjer je med drugim povedal, da “tiste, ki zakrknjeno vztrajajo v lastnem prepričanju, najbolje nagovoriti z zgledom in ne z besedami.” Knjiga je izšla pri založbi Družina.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.
Kmetijska oddaja
O ustanovitvi protestnega odbora kmetov, dosežkih letošnje licitacije vrednejših sortimentov lesa in ponudbi semenskega krompirja.
Zgodbe za otroke
Te je česa strah? Se česa vedno znova bojiš? Potem bi lahko pomagal mladeniču, ki je iskal strah. Ni ga poznal. Pa misliš, da ga je našel? Prisluhni pravljici.
Pojdite in učite
O trenutnih razmerah, tudi tistih, ki so povezane s pandemijo, nam je pisala misijonarka s. Zvonka Mikec.
Utrip Cerkve v Sloveniji
»Gradite na trdnem temelju!« je geslo letošnjega (2021) svetovnega molitvenega dneva žensk, ki ga bomo (smo) obhajali 5. marca. Dogodek sta v oddaji predstavili Tanja Vrečar Povšner in Marjeta Žebovec.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?
Duhovni nagovor
Upokojeni škof Metod razmišlja ob evangelijskem odlomku: “Jezusovo spremenjenje na gori Tabor.”