Veselo na svetu živet

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovali ljudski pevci Boštanj, ki v organizirani obliki delujejo že več kot 30 let; Tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši ter ljudski pevci iz Luč, pri katerih se nekatere pesmi oglašajo „na štrto“, kot pravijo domačini šestglasnemu ljudskemu petju.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

15. 11. 2021
Veselo na svetu živet

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovali ljudski pevci Boštanj, ki v organizirani obliki delujejo že več kot 30 let; Tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši ter ljudski pevci iz Luč, pri katerih se nekatere pesmi oglašajo „na štrto“, kot pravijo domačini šestglasnemu ljudskemu petju.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|15. 11. 2021
Veselo na svetu živet

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovali ljudski pevci Boštanj, ki v organizirani obliki delujejo že več kot 30 let; Tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši ter ljudski pevci iz Luč, pri katerih se nekatere pesmi oglašajo „na štrto“, kot pravijo domačini šestglasnemu ljudskemu petju.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 9. 2025
Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|15. 9. 2025
Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 9. 2025
V ritmu tradicije

Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.

Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

V ritmu tradicije

Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.

Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

V ritmu tradicije

Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.

Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|8. 9. 2025
V ritmu tradicije

Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.

Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 9. 2025
Jaz sem muzikant

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodijo tudi Matija Márkič, predsednik in umetniški vodja KUD Triglav Srednja vas v Bohinju ter Sara Košir in Kristina Dobrovoljc, mentorici otroške folklorne skupine Coklarčki iz Borovnice. Predvajali smo tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

Jaz sem muzikant

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodijo tudi Matija Márkič, predsednik in umetniški vodja KUD Triglav Srednja vas v Bohinju ter Sara Košir in Kristina Dobrovoljc, mentorici otroške folklorne skupine Coklarčki iz Borovnice. Predvajali smo tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

glasba družba spomin pogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

Jaz sem muzikant

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodijo tudi Matija Márkič, predsednik in umetniški vodja KUD Triglav Srednja vas v Bohinju ter Sara Košir in Kristina Dobrovoljc, mentorici otroške folklorne skupine Coklarčki iz Borovnice. Predvajali smo tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

VEČ ...|1. 9. 2025
Jaz sem muzikant

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodijo tudi Matija Márkič, predsednik in umetniški vodja KUD Triglav Srednja vas v Bohinju ter Sara Košir in Kristina Dobrovoljc, mentorici otroške folklorne skupine Coklarčki iz Borovnice. Predvajali smo tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin pogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 8. 2025
Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

VEČ ...|25. 8. 2025
Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 8. 2025
Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

VEČ ...|18. 8. 2025
Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 7. 2025
Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

VEČ ...|28. 7. 2025
Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Naš gost

VEČ ...|13. 9. 2025
Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Sol in luč

VEČ ...|16. 9. 2025
O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

Tadej Sadar

pogovorspominduhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|16. 9. 2025
Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Mateja Subotičanec

pogovorspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 9. 2025
Gary Bukovnik z Večno pomladjo v Ljubljani

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Gary Bukovnik z Večno pomladjo v Ljubljani

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|16. 9. 2025
O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

Tadej Sadar

pogovorspominduhovnost