Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo.
Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo.
Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo.
Via positiva
Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.
Via positiva
Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.
Via positiva
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Via positiva
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Via positiva
Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.
Via positiva
Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Via positiva
Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.
Via positiva
Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.
Via positiva
Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled.
Via positiva
Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Via positiva
Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili.
Via positiva
Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili.
Naš pogled
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Duhovna misel
Samota se začne, ko damo čas in prostor Bogu in samo Bogu. Če resnično verujemo, ne samo, da Bog biva, ampak, da je v našem življenju dejavno navzoč ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. oktober 2025 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Kulturni utrinki
Minuli četrtek je Studio Siposh v Antonovem domu na Viču gostil premiero dveh epizod serije Živi v Kristusu: Mučenci Cerkve. Kratko poročilo ste lahko slišali v naši oddaji o kulturi. Povabili pa smo vas tudi na znanstveni simpozij z naslovom »Plečnik in duhovno«, ki bo ob stoti obletnici izgradnje jezuitskega Doma duhovnih vaj na Poljanah, to soboto, 18. oktobra, med 9. do 15. uro, pri sv. Jožefu v Ljubljani.
Komentar Domovina.je
Med drugim je zapisal, da bomo posledice sedanje slovenske vlade čutili še veliko dlje od konca njenega trajanja. Ob možnosti, da bi se Golob kljub vsemu po volitvah obdržal na oblasti s pomočjo najbolj primitivnega populizma ter propagande podrejenih mu medijev, pa se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej, je prepričan Nenad Glücks.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina za zajtrk priporoča domačo skuto, h kateri lahko ponudimo še rezine mesa od kosila prejšnji dan (malo reberc). Zraven lahko ponudimo kislo zelje s česnom in mešanico oljčnega in bučnega olja. Druga ideja je skuin namaz, zraven pa marmelada ali med. Za zajtrk so zelo primerna tudi jajčka taka in drugačna: umešana, ocvrta, pečena na oko, kuhana ... Lahko je jogurt s kosmiči ali smuti iz zmiksanega sadja z dodatkom kosmičev in jogurta. Poslušalka pa na vodi skuha ovseni kosmiči, ohladi in nato doda zmečkano banano ali kuhano ajdovo kašo ali kuhano proseno kašo in suhe slive v vsakem primeru, torej pri prvem drugem ali tretjem receptu pa doda še med in cimet.