S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

Nataša Ličen

dobrodelnost odnosi otroci družba vzgoja mladi

18. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

Nataša Ličen

VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

Nataša Ličen

dobrodelnostodnosiotrocidružbavzgojamladi

Via positiva

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

pogovor šport psihologija zdravje svetovanje odnosi

Via positiva

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Nataša Ličen

pogovor šport psihologija zdravje svetovanje odnosi

Via positiva

VEČ ...|3. 7. 2025
Tereza Poljanič - kulinarična mornarka

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

Tereza Poljanič - kulinarična mornarka

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

kulinarika zdravje pogovor odnosi

Via positiva

Tereza Poljanič - kulinarična mornarka

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

VEČ ...|3. 7. 2025
Tereza Poljanič - kulinarična mornarka

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

Nataša Ličen

kulinarika zdravje pogovor odnosi

Via positiva

VEČ ...|26. 6. 2025
Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

pogovor kultura zdravstvo družba

Via positiva

Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

VEČ ...|26. 6. 2025
Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

Nataša Ličen

pogovor kultura zdravstvo družba

Via positiva

VEČ ...|19. 6. 2025
Drago Jerebic

Dr. Drago Jerebic je zakonski in družinski terapevt, v pogovoru smo izpostavili izzive počitniško dopustniškega časa za zakonski in partnerski odnos. V času zaključevanja šolskih obveznosti in ob izpitnem obdobju, smo se pogovarjali tudi o motivaciji. 

Drago Jerebic

Dr. Drago Jerebic je zakonski in družinski terapevt, v pogovoru smo izpostavili izzive počitniško dopustniškega časa za zakonski in partnerski odnos. V času zaključevanja šolskih obveznosti in ob izpitnem obdobju, smo se pogovarjali tudi o motivaciji. 

odnosi pogovor vzgoja

Via positiva

Drago Jerebic

Dr. Drago Jerebic je zakonski in družinski terapevt, v pogovoru smo izpostavili izzive počitniško dopustniškega časa za zakonski in partnerski odnos. V času zaključevanja šolskih obveznosti in ob izpitnem obdobju, smo se pogovarjali tudi o motivaciji. 

VEČ ...|19. 6. 2025
Drago Jerebic

Dr. Drago Jerebic je zakonski in družinski terapevt, v pogovoru smo izpostavili izzive počitniško dopustniškega časa za zakonski in partnerski odnos. V času zaključevanja šolskih obveznosti in ob izpitnem obdobju, smo se pogovarjali tudi o motivaciji. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor vzgoja

Via positiva

VEČ ...|12. 6. 2025
Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

družba otroci odnosi mladi izobraževanje zdravstvo kultura pogovor

Via positiva

Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

VEČ ...|12. 6. 2025
Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

Nataša Ličen

družba otroci odnosi mladi izobraževanje zdravstvo kultura pogovor

Via positiva

VEČ ...|5. 6. 2025
Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

družba pogovor počitnice

Via positiva

Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

VEČ ...|5. 6. 2025
Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

Nataša Ličen

družba pogovor počitnice

Via positiva

VEČ ...|29. 5. 2025
Jure Počkaj: V operah so večne teme človeka

Jure Počkaj je eden najbolj dovršenih baritonistov med srednjo in južno Evropo. Prepoznan je po svoji glasovni barvitosti, cenjen zaradi vznemirljivega, močnega glasu in prepričljive igralske interpretacije, pravijo poznavalci. Trenutno je zaposlen kot solist v reški operni hiši, zasebno predan mož in oče, ter zvest domačemu kraju. Vpet je v več glasbenih sestavov, pripravlja redno tudi samostojne koncerte, sodeluje s Pokvarjenim orkestrom, z zasedbo, v kateri igrajo glasbeniki iz nekdanje skupine Forgotten Eden (Pozabljen raj), v kateri je Jure Počkaj pred leti prepeval. 

Jure Počkaj: V operah so večne teme človeka

Jure Počkaj je eden najbolj dovršenih baritonistov med srednjo in južno Evropo. Prepoznan je po svoji glasovni barvitosti, cenjen zaradi vznemirljivega, močnega glasu in prepričljive igralske interpretacije, pravijo poznavalci. Trenutno je zaposlen kot solist v reški operni hiši, zasebno predan mož in oče, ter zvest domačemu kraju. Vpet je v več glasbenih sestavov, pripravlja redno tudi samostojne koncerte, sodeluje s Pokvarjenim orkestrom, z zasedbo, v kateri igrajo glasbeniki iz nekdanje skupine Forgotten Eden (Pozabljen raj), v kateri je Jure Počkaj pred leti prepeval. 

glasba odnosi pogovor

Via positiva

Jure Počkaj: V operah so večne teme človeka

Jure Počkaj je eden najbolj dovršenih baritonistov med srednjo in južno Evropo. Prepoznan je po svoji glasovni barvitosti, cenjen zaradi vznemirljivega, močnega glasu in prepričljive igralske interpretacije, pravijo poznavalci. Trenutno je zaposlen kot solist v reški operni hiši, zasebno predan mož in oče, ter zvest domačemu kraju. Vpet je v več glasbenih sestavov, pripravlja redno tudi samostojne koncerte, sodeluje s Pokvarjenim orkestrom, z zasedbo, v kateri igrajo glasbeniki iz nekdanje skupine Forgotten Eden (Pozabljen raj), v kateri je Jure Počkaj pred leti prepeval. 

VEČ ...|29. 5. 2025
Jure Počkaj: V operah so večne teme človeka

Jure Počkaj je eden najbolj dovršenih baritonistov med srednjo in južno Evropo. Prepoznan je po svoji glasovni barvitosti, cenjen zaradi vznemirljivega, močnega glasu in prepričljive igralske interpretacije, pravijo poznavalci. Trenutno je zaposlen kot solist v reški operni hiši, zasebno predan mož in oče, ter zvest domačemu kraju. Vpet je v več glasbenih sestavov, pripravlja redno tudi samostojne koncerte, sodeluje s Pokvarjenim orkestrom, z zasedbo, v kateri igrajo glasbeniki iz nekdanje skupine Forgotten Eden (Pozabljen raj), v kateri je Jure Počkaj pred leti prepeval. 

Nataša Ličen

glasba odnosi pogovor

Via positiva

VEČ ...|22. 5. 2025
Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

družba pogovor poslovnost

Via positiva

Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

VEČ ...|22. 5. 2025
Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Nataša Ličen

družba pogovor poslovnost

Via positiva
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|10. 7. 2025
Dolgotrajna oskrba v praksi?

Državni sekretar Luka Omladič je odgovarjal predvsem na vprašanja poslušalk in poslušalcev na temo dolgotrajne oskrbe, pomoči na domu, cene domske oskrbe in podobno. 

Dolgotrajna oskrba v praksi?

Državni sekretar Luka Omladič je odgovarjal predvsem na vprašanja poslušalk in poslušalcev na temo dolgotrajne oskrbe, pomoči na domu, cene domske oskrbe in podobno. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Program zadnjega tedna

VEČ ...|10. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|6. 7. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Via positiva

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Nataša Ličen

pogovoršportpsihologijazdravjesvetovanjeodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 7. 2025
V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2025
Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbapoletni koncerti v Taverni KoperNiko Houšaka