Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.
14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.
VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.
VEČ ...|7. 4. 2020
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.
VEČ ...|7. 4. 2020
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.
VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.
VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.
VEČ ...|24. 3. 2020
Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.
Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.
Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.
VEČ ...|24. 3. 2020
Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.
VEČ ...|17. 3. 2020
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.
VEČ ...|17. 3. 2020
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.
VEČ ...|10. 3. 2020
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.
VEČ ...|10. 3. 2020
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.
VEČ ...|3. 3. 2020
Vsi nosimo breme kaosa svetovnih razsežnosti
Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?
Vsi nosimo breme kaosa svetovnih razsežnosti
Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?
Vsi nosimo breme kaosa svetovnih razsežnosti
Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?
VEČ ...|3. 3. 2020
Vsi nosimo breme kaosa svetovnih razsežnosti
Bolj uživate v miru ali v nepredvidljivosti? Imate raje zaupanje ali prevaro? Naj vprašam drugače: ste bolj za red ali za kaos?
VEČ ...|25. 2. 2020
Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.
Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.
družba duhovnost komentar odnosi pustna sobotna iskrica burundi dobrodelnost vesna hiti bogdana kavčič
Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.
VEČ ...|25. 2. 2020
Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.
družba duhovnost komentar odnosi pustna sobotna iskrica burundi dobrodelnost vesna hiti bogdana kavčič
VEČ ...|18. 2. 2020
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.
VEČ ...|18. 2. 2020
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
VEČ ...|4. 2. 2020
Marta Jerebič: Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom
Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.
Marta Jerebič: Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom
Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.
Marta Jerebič: Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom
Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.
VEČ ...|4. 2. 2020
Marta Jerebič: Poročena z Eifflovim stolpom, poroka z Boeingom
Prvo se je zgodilo že leta 2007, do poroke z letalom bo prišlo marca letos. Ljudje ob takih novicah morda izustimo kakšne pridevnike, čeprav to z vidika spoštovanja dostojanstva človeške osebe ni primerno. Obsoditi bi morali sistem, ki kaj takšnega sploh dopušča. A običajno le zamahnemo z roko in si mislimo, češ to se nas ne tiče.
VEČ ...|28. 1. 2020
Bomo skupaj gradili prihodnost ali nas čaka diktat samooklicanih?
Zdi se, da bo potrebno precej truda, da bo tudi širši nemški družbi postalo jasno, da kakovostna hrana stane in da izsiljevanje kmetov z vse strožjimi standardi in hkrati nizko ceno, pomeni najprej njihov propad, potem pa lačne množice, je v komentarju zapisal Robert Božič.
Bomo skupaj gradili prihodnost ali nas čaka diktat samooklicanih?
Zdi se, da bo potrebno precej truda, da bo tudi širši nemški družbi postalo jasno, da kakovostna hrana stane in da izsiljevanje kmetov z vse strožjimi standardi in hkrati nizko ceno, pomeni najprej njihov propad, potem pa lačne množice, je v komentarju zapisal Robert Božič.
Bomo skupaj gradili prihodnost ali nas čaka diktat samooklicanih?
Zdi se, da bo potrebno precej truda, da bo tudi širši nemški družbi postalo jasno, da kakovostna hrana stane in da izsiljevanje kmetov z vse strožjimi standardi in hkrati nizko ceno, pomeni najprej njihov propad, potem pa lačne množice, je v komentarju zapisal Robert Božič.
VEČ ...|28. 1. 2020
Bomo skupaj gradili prihodnost ali nas čaka diktat samooklicanih?
Zdi se, da bo potrebno precej truda, da bo tudi širši nemški družbi postalo jasno, da kakovostna hrana stane in da izsiljevanje kmetov z vse strožjimi standardi in hkrati nizko ceno, pomeni najprej njihov propad, potem pa lačne množice, je v komentarju zapisal Robert Božič.
VEČ ...|21. 1. 2020
Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.
Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.
Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.
VEČ ...|21. 1. 2020
Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.
VEČ ...|7. 1. 2020
Hvala, koledniki.
Za nami je prehod v novo leto, za nami so novoletne zaobljube, pred nami zahtevna pot njihovega uresničevanja. Morda se vam zdijo nepotrebne, morda si ne želite nobenih sprememb … Mnogi se jih bojijo, pa vendar ob začetku novega leta vsaj pomislijo na to, da bi bilo lepo kaj novega začeti, kako staro razvado pustiti zadaj … Sem eden tistih, ki vedno znova poskušajo in vsakokrat tudi padejo. Enkrat takoj, drugič kmalu, tretjič … Padem pač. Ne, ni vam treba ugibati v katero smer gredo moje želje, dovolj me je pogledati in jasno vam je kaj bi bilo prav. A kaj, ko je Šmarna gora tako zoprno strma, naši urniki pa tako polni vsega, da težko najdem čas za redne obroke, pa za vsakodnevno gibanje, pa za … Priznam, izgovore najdem veliko hitreje. O, v tem sem pa svetovni prvak! ...
Hvala, koledniki.
Za nami je prehod v novo leto, za nami so novoletne zaobljube, pred nami zahtevna pot njihovega uresničevanja. Morda se vam zdijo nepotrebne, morda si ne želite nobenih sprememb … Mnogi se jih bojijo, pa vendar ob začetku novega leta vsaj pomislijo na to, da bi bilo lepo kaj novega začeti, kako staro razvado pustiti zadaj … Sem eden tistih, ki vedno znova poskušajo in vsakokrat tudi padejo. Enkrat takoj, drugič kmalu, tretjič … Padem pač. Ne, ni vam treba ugibati v katero smer gredo moje želje, dovolj me je pogledati in jasno vam je kaj bi bilo prav. A kaj, ko je Šmarna gora tako zoprno strma, naši urniki pa tako polni vsega, da težko najdem čas za redne obroke, pa za vsakodnevno gibanje, pa za … Priznam, izgovore najdem veliko hitreje. O, v tem sem pa svetovni prvak! ...
Hvala, koledniki.
Za nami je prehod v novo leto, za nami so novoletne zaobljube, pred nami zahtevna pot njihovega uresničevanja. Morda se vam zdijo nepotrebne, morda si ne želite nobenih sprememb … Mnogi se jih bojijo, pa vendar ob začetku novega leta vsaj pomislijo na to, da bi bilo lepo kaj novega začeti, kako staro razvado pustiti zadaj … Sem eden tistih, ki vedno znova poskušajo in vsakokrat tudi padejo. Enkrat takoj, drugič kmalu, tretjič … Padem pač. Ne, ni vam treba ugibati v katero smer gredo moje želje, dovolj me je pogledati in jasno vam je kaj bi bilo prav. A kaj, ko je Šmarna gora tako zoprno strma, naši urniki pa tako polni vsega, da težko najdem čas za redne obroke, pa za vsakodnevno gibanje, pa za … Priznam, izgovore najdem veliko hitreje. O, v tem sem pa svetovni prvak! ...
VEČ ...|7. 1. 2020
Hvala, koledniki.
Za nami je prehod v novo leto, za nami so novoletne zaobljube, pred nami zahtevna pot njihovega uresničevanja. Morda se vam zdijo nepotrebne, morda si ne želite nobenih sprememb … Mnogi se jih bojijo, pa vendar ob začetku novega leta vsaj pomislijo na to, da bi bilo lepo kaj novega začeti, kako staro razvado pustiti zadaj … Sem eden tistih, ki vedno znova poskušajo in vsakokrat tudi padejo. Enkrat takoj, drugič kmalu, tretjič … Padem pač. Ne, ni vam treba ugibati v katero smer gredo moje želje, dovolj me je pogledati in jasno vam je kaj bi bilo prav. A kaj, ko je Šmarna gora tako zoprno strma, naši urniki pa tako polni vsega, da težko najdem čas za redne obroke, pa za vsakodnevno gibanje, pa za … Priznam, izgovore najdem veliko hitreje. O, v tem sem pa svetovni prvak! ...
VEČ ...|31. 12. 2019
Hvaležnost je temelj za srečo
Avtorica je iskala pasti, na katere naletimo ob iskanju sreče.
Hvaležnost je temelj za srečo
Avtorica je iskala pasti, na katere naletimo ob iskanju sreče.
Hvaležnost je temelj za srečo
Avtorica je iskala pasti, na katere naletimo ob iskanju sreče.
VEČ ...|31. 12. 2019
Hvaležnost je temelj za srečo
Avtorica je iskala pasti, na katere naletimo ob iskanju sreče.
VEČ ...|17. 12. 2019
Tadej Sadar: Ekologija? Ni nas še dovolj strah!
Ne električna vozila, ne vetrne elektrarne, ne sončna energija niso dovolj, da premagajo potrošniško pošast, ki nenasitno golta, kar je zemlja ustvarjala milijone let.
Tadej Sadar: Ekologija? Ni nas še dovolj strah!
Ne električna vozila, ne vetrne elektrarne, ne sončna energija niso dovolj, da premagajo potrošniško pošast, ki nenasitno golta, kar je zemlja ustvarjala milijone let.
Tadej Sadar: Ekologija? Ni nas še dovolj strah!
Ne električna vozila, ne vetrne elektrarne, ne sončna energija niso dovolj, da premagajo potrošniško pošast, ki nenasitno golta, kar je zemlja ustvarjala milijone let.
VEČ ...|17. 12. 2019
Tadej Sadar: Ekologija? Ni nas še dovolj strah!
Ne električna vozila, ne vetrne elektrarne, ne sončna energija niso dovolj, da premagajo potrošniško pošast, ki nenasitno golta, kar je zemlja ustvarjala milijone let.
VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče
Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče
Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče
Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.
VEČ ...|10. 12. 2019
Mirjam Judež: O hvaležnosti in vzgajanju sreče
Tokrat o hvaležnosti in vzgajanju sreče. O zdajšnjih generacijah otrok, ki ne znajo ceniti vsega, kar imajo. O besedi hvala, ki ni nikoli dovolj pogosto izgovorjena.
VEČ ...|3. 12. 2019
Ta veseli mesec
Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?
Ta veseli mesec
Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?
Ta veseli mesec
Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?
VEČ ...|3. 12. 2019
Ta veseli mesec
Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?
VEČ ...|26. 11. 2019
Jure Sesek, pesnik: Ognjišču ob 25. obletnici
Mogoče niste vedeli, da poleg vseh talentov, je Jure tudi pesnik. Ne verjamete? Poslusajte to, kar je napisal ob 25. obletnici delovanja radia Ognjišče.
Jure Sesek, pesnik: Ognjišču ob 25. obletnici
Mogoče niste vedeli, da poleg vseh talentov, je Jure tudi pesnik. Ne verjamete? Poslusajte to, kar je napisal ob 25. obletnici delovanja radia Ognjišče.
Jure Sesek, pesnik: Ognjišču ob 25. obletnici
Mogoče niste vedeli, da poleg vseh talentov, je Jure tudi pesnik. Ne verjamete? Poslusajte to, kar je napisal ob 25. obletnici delovanja radia Ognjišče.
VEČ ...|26. 11. 2019
Jure Sesek, pesnik: Ognjišču ob 25. obletnici
Mogoče niste vedeli, da poleg vseh talentov, je Jure tudi pesnik. Ne verjamete? Poslusajte to, kar je napisal ob 25. obletnici delovanja radia Ognjišče.
VEČ ...|19. 11. 2019
Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.
Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.
Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.
VEČ ...|19. 11. 2019
Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.
VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem
Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!
Marta Jerebič: Srečanje s papežem
Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!
Marta Jerebič: Srečanje s papežem
Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!
VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem
Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!
VEČ ...|5. 11. 2019
Grešil sem – prižgal sem svečke
Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.
Grešil sem – prižgal sem svečke
Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.
Grešil sem – prižgal sem svečke
Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.
VEČ ...|5. 11. 2019
Grešil sem – prižgal sem svečke
Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.
VEČ ...|29. 10. 2019
Sistemska napaka Slovencev
Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.
Sistemska napaka Slovencev
Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.
Sistemska napaka Slovencev
Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.
VEČ ...|29. 10. 2019
Sistemska napaka Slovencev
Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.
VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.
VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.
VEČ ...|15. 10. 2019
Marjan Bunič: Itak da je zanič
O glasbi, le glasbi. Komentar ob letošnjem festivalu Ritem srca, ki smo ga pripravili na radiu Ognjišče.
Marjan Bunič: Itak da je zanič
O glasbi, le glasbi. Komentar ob letošnjem festivalu Ritem srca, ki smo ga pripravili na radiu Ognjišče.
Marjan Bunič: Itak da je zanič
O glasbi, le glasbi. Komentar ob letošnjem festivalu Ritem srca, ki smo ga pripravili na radiu Ognjišče.
VEČ ...|15. 10. 2019
Marjan Bunič: Itak da je zanič
O glasbi, le glasbi. Komentar ob letošnjem festivalu Ritem srca, ki smo ga pripravili na radiu Ognjišče.
VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.
800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.
800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.
VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.
VEČ ...|1. 10. 2019
Ekologija
Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.
Ekologija
Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.
Ekologija
Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.
VEČ ...|1. 10. 2019
Ekologija
Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.
VEČ ...|24. 9. 2019
Kaj če udari kriza?
Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.
Kaj če udari kriza?
Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.
Kaj če udari kriza?
Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.
VEČ ...|24. 9. 2019
Kaj če udari kriza?
Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.
VEČ ...|17. 9. 2019
Saj ne vedo kaj delajo
Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.
Saj ne vedo kaj delajo
Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.
Saj ne vedo kaj delajo
Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.
VEČ ...|17. 9. 2019
Saj ne vedo kaj delajo
Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
VEČ ...|3. 9. 2019
Okupatorji in osvoboditelji
Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.
Okupatorji in osvoboditelji
Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.
Okupatorji in osvoboditelji
Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.
VEČ ...|3. 9. 2019
Okupatorji in osvoboditelji
Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.
VEČ ...|27. 8. 2019
Stran od žarometov
Pogosto izvemo le za napake, dobro pa ostaja v senci žarometov. Poleg tega ni vse kar vidite, ali slišite, tudi resnično. V tej dobi se je treba potruditi in poiskati, ter preveriti resnico.
Stran od žarometov
Pogosto izvemo le za napake, dobro pa ostaja v senci žarometov. Poleg tega ni vse kar vidite, ali slišite, tudi resnično. V tej dobi se je treba potruditi in poiskati, ter preveriti resnico.
Stran od žarometov
Pogosto izvemo le za napake, dobro pa ostaja v senci žarometov. Poleg tega ni vse kar vidite, ali slišite, tudi resnično. V tej dobi se je treba potruditi in poiskati, ter preveriti resnico.
VEČ ...|27. 8. 2019
Stran od žarometov
Pogosto izvemo le za napake, dobro pa ostaja v senci žarometov. Poleg tega ni vse kar vidite, ali slišite, tudi resnično. V tej dobi se je treba potruditi in poiskati, ter preveriti resnico.
VEČ ...|20. 8. 2019
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?
Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?
Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?
Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.
VEČ ...|20. 8. 2019
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?
Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.
VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?
Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?
Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?
VEČ ...|13. 8. 2019
Judežev denar
Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?
VEČ ...|6. 8. 2019
Smo zaradi Googla pametnejši ali pametnjakoviči?
Razmišljanje odgovornega urednika radia Ognjišče Tadeja Sadarja.
Smo zaradi Googla pametnejši ali pametnjakoviči?
Razmišljanje odgovornega urednika radia Ognjišče Tadeja Sadarja.
Smo zaradi Googla pametnejši ali pametnjakoviči?
Razmišljanje odgovornega urednika radia Ognjišče Tadeja Sadarja.
VEČ ...|6. 8. 2019
Smo zaradi Googla pametnejši ali pametnjakoviči?
Razmišljanje odgovornega urednika radia Ognjišče Tadeja Sadarja.
VEČ ...|30. 7. 2019
Spirala molka ali kako se levja kletka povečuje
Čeprav se zdi, da se spirala molka širi navzven, so svetle točke upanja posamezniki, ki si upajo. Upajo govoriti resnico, kot na primer Jordan Peterson. Luč upanja predstavljajo vsi mladi, ki so ga šli poslušat, ko je nastopil v Ljubljani. Morda bodo v levji kletki molčali, na tajnem glasovanju pa obkrožili tisto, kar narekuje zdrava pamet in stvarnost sama. Vprašanje pa je, če je to dovolj.
Spirala molka ali kako se levja kletka povečuje
Čeprav se zdi, da se spirala molka širi navzven, so svetle točke upanja posamezniki, ki si upajo. Upajo govoriti resnico, kot na primer Jordan Peterson. Luč upanja predstavljajo vsi mladi, ki so ga šli poslušat, ko je nastopil v Ljubljani. Morda bodo v levji kletki molčali, na tajnem glasovanju pa obkrožili tisto, kar narekuje zdrava pamet in stvarnost sama. Vprašanje pa je, če je to dovolj.
Spirala molka ali kako se levja kletka povečuje
Čeprav se zdi, da se spirala molka širi navzven, so svetle točke upanja posamezniki, ki si upajo. Upajo govoriti resnico, kot na primer Jordan Peterson. Luč upanja predstavljajo vsi mladi, ki so ga šli poslušat, ko je nastopil v Ljubljani. Morda bodo v levji kletki molčali, na tajnem glasovanju pa obkrožili tisto, kar narekuje zdrava pamet in stvarnost sama. Vprašanje pa je, če je to dovolj.
VEČ ...|30. 7. 2019
Spirala molka ali kako se levja kletka povečuje
Čeprav se zdi, da se spirala molka širi navzven, so svetle točke upanja posamezniki, ki si upajo. Upajo govoriti resnico, kot na primer Jordan Peterson. Luč upanja predstavljajo vsi mladi, ki so ga šli poslušat, ko je nastopil v Ljubljani. Morda bodo v levji kletki molčali, na tajnem glasovanju pa obkrožili tisto, kar narekuje zdrava pamet in stvarnost sama. Vprašanje pa je, če je to dovolj.
VEČ ...|23. 7. 2019
V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!
Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.
V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!
Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.
V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!
Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.
VEČ ...|23. 7. 2019
V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!
Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.
VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?
Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?
Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?
Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.
VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?
Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.
VEČ ...|9. 7. 2019
Minister Jernej pa nič
Minister Jernej pa nič
VEČ ...|9. 7. 2019
VEČ ...|2. 7. 2019
Krvavo ga potrebujem!
Komaj čakam na dopust naših politikov. Da si končno odpočijem.
Krvavo ga potrebujem!
Komaj čakam na dopust naših politikov. Da si končno odpočijem.
VEČ ...|2. 7. 2019
VEČ ...|25. 6. 2019
Zadajmo si domovino na naše rame
Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.
Zadajmo si domovino na naše rame
Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.
Zadajmo si domovino na naše rame
Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.
VEČ ...|25. 6. 2019
Zadajmo si domovino na naše rame
Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.
VEČ ...|18. 6. 2019
30 let Lipe sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.
Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
30 let Lipe sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.
Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
30 let Lipe sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.
Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
VEČ ...|18. 6. 2019
30 let Lipe sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.
Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
VEČ ...|4. 6. 2019
Je molk zlato?
Prikriti poboji naše polpretekle zgodovine imajo dolgoročne posledice.In o škandalih, ki jih Cerkev pometa pod preprogo.
Je molk zlato?
Prikriti poboji naše polpretekle zgodovine imajo dolgoročne posledice.In o škandalih, ki jih Cerkev pometa pod preprogo.
Je molk zlato?
Prikriti poboji naše polpretekle zgodovine imajo dolgoročne posledice.In o škandalih, ki jih Cerkev pometa pod preprogo.
VEČ ...|4. 6. 2019
Je molk zlato?
Prikriti poboji naše polpretekle zgodovine imajo dolgoročne posledice.In o škandalih, ki jih Cerkev pometa pod preprogo.
VEČ ...|28. 5. 2019
Žívila Slovenija!
Kako ljubiti domovino? Je danes še prav pisati in govoriti o ljubezni do nje? Pa tudi o tem kako nam ogledalo nastavljajo Slovenci, ki živijo daleč stran od Slovenije.
Žívila Slovenija!
Kako ljubiti domovino? Je danes še prav pisati in govoriti o ljubezni do nje? Pa tudi o tem kako nam ogledalo nastavljajo Slovenci, ki živijo daleč stran od Slovenije.
Žívila Slovenija!
Kako ljubiti domovino? Je danes še prav pisati in govoriti o ljubezni do nje? Pa tudi o tem kako nam ogledalo nastavljajo Slovenci, ki živijo daleč stran od Slovenije.
VEČ ...|28. 5. 2019
Žívila Slovenija!
Kako ljubiti domovino? Je danes še prav pisati in govoriti o ljubezni do nje? Pa tudi o tem kako nam ogledalo nastavljajo Slovenci, ki živijo daleč stran od Slovenije.
VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!
Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!
Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!
Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.
VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!
Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.
VEČ ...|14. 5. 2019
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.
VEČ ...|14. 5. 2019
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.
VEČ ...|7. 5. 2019
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.
VEČ ...|7. 5. 2019
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
Priporočamo
|
Aktualno
Duhovna misel
VEČ ...|2. 6. 2020
Kar je njegovo
In rekel jim je: Čigava sta ta podoba in napis? Rekli so mu: Cesarjeva. Jezus pa jim je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!(Mr 12, 16-17)
Dogodki
VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost
Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)
Svetovalnica
VEČ ...|2. 6. 2020
Slepi in slabovidni
Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih
Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.
Za življenje
VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije
Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.
Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
Kulturni utrinki
VEČ ...|2. 6. 2020
Kozinova nagrada - Vurnikovi dnevi - Dolenjski muzej 70 let - Enkraten festival v Celju
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.
Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|2. 6. 2020
II. večerni seminar Zveze slovenske podeželske mladine
Že včeraj zvečer se je odvijal prvi del spletnega seminarja, katerega namen je proaktivno, po sektorjih pripraviti predloge ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike. Mladi kmetje pravijo, da je bolje, da ukrepi nastanejo v štali, na njivi ali v sadovnjaku, kot po pisarnah, daleč proč od kmetijske pridelave. Drugi del spletnega seminarja se bo odvijal nocoj.
Svetovalnica
VEČ ...|2. 6. 2020
Slepi in slabovidni
Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.