Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

infopolitikapogovorkoronaviruszdravstvo

18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

infopolitikapogovorkoronaviruszdravstvo

VEČ ...|5. 6. 2021
Ivan Jurkovič je novi nuncij v Kanadi; Vsa imenovanja sem sprejel z najkrajšim časom razmišljanja

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

Ivan Jurkovič je novi nuncij v Kanadi; Vsa imenovanja sem sprejel z najkrajšim časom razmišljanja

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

Alen Salihović

info papež vatikan nuncij ivan jurkovič

Ivan Jurkovič je novi nuncij v Kanadi; Vsa imenovanja sem sprejel z najkrajšim časom razmišljanja

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

VEČ ...|5. 6. 2021
Ivan Jurkovič je novi nuncij v Kanadi; Vsa imenovanja sem sprejel z najkrajšim časom razmišljanja

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

Alen Salihović

info papež vatikan nuncij ivan jurkovič

VEČ ...|5. 6. 2021
Tajnik na nunciaturi v Kanadi Matjaž Roter o tem, kaj čaka novega nuncija

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

Tajnik na nunciaturi v Kanadi Matjaž Roter o tem, kaj čaka novega nuncija

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

Alen Salihović

info matjaž roter ivan jurkovič kanada vatikan papež

Tajnik na nunciaturi v Kanadi Matjaž Roter o tem, kaj čaka novega nuncija

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

VEČ ...|5. 6. 2021
Tajnik na nunciaturi v Kanadi Matjaž Roter o tem, kaj čaka novega nuncija

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

Alen Salihović

info matjaž roter ivan jurkovič kanada vatikan papež

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Mateja Subotičanec

info kočevski rog umori revolucija jože možina

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Mateja Subotičanec

info kočevski rog umori revolucija jože možina

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Radio Ognjišče

info demokracija protesti Stres družba

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Radio Ognjišče

info demokracija protesti Stres družba

VEČ ...|27. 5. 2021
Mladi zdravnik Zupančič: Informacije o cepljenju je treba iskati pri ljudeh, ki imajo strokovno znanje

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

Mladi zdravnik Zupančič: Informacije o cepljenju je treba iskati pri ljudeh, ki imajo strokovno znanje

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

Alen Salihović

info koronavirus cepljenje

Mladi zdravnik Zupančič: Informacije o cepljenju je treba iskati pri ljudeh, ki imajo strokovno znanje

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

VEČ ...|27. 5. 2021
Mladi zdravnik Zupančič: Informacije o cepljenju je treba iskati pri ljudeh, ki imajo strokovno znanje

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

Alen Salihović

info koronavirus cepljenje

VEČ ...|25. 5. 2021
Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Radio Ognjišče

info politika sodstvo finance cerkev vatikan

Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

VEČ ...|25. 5. 2021
Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Radio Ognjišče

info politika sodstvo finance cerkev vatikan

VEČ ...|25. 5. 2021
Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

Alen Salihović

info politika pogovor sodstvo

Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

VEČ ...|25. 5. 2021
Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

Alen Salihović

info politika pogovor sodstvo

VEČ ...|25. 5. 2021
Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

Radio Ognjišče

info politika sodstvo finance cerkev vatikan

Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

VEČ ...|25. 5. 2021
Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

Radio Ognjišče

info politika sodstvo finance cerkev vatikan

VEČ ...|25. 5. 2021
Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

Radio Ognjišče

info gospodarstvo sodtsvo politika

Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

VEČ ...|25. 5. 2021
Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

Radio Ognjišče

info gospodarstvo sodtsvo politika

VEČ ...|24. 5. 2021
V Prekmurju slavili lovoriko Mure

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

V Prekmurju slavili lovoriko Mure

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

Radio Ognjišče

info družba info šport

V Prekmurju slavili lovoriko Mure

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

VEČ ...|24. 5. 2021
V Prekmurju slavili lovoriko Mure

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

Radio Ognjišče

info družba info šport

VEČ ...|24. 5. 2021
Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

Silvestra Sadar

info politika pogovor

Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

VEČ ...|24. 5. 2021
Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

Silvestra Sadar

info politika pogovor

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Radio Ognjišče

info Peterle pogovor demokracija mediji

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Radio Ognjišče

info Peterle pogovor demokracija mediji

VEČ ...|19. 5. 2021
200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

Tone Gorjup

info

200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

VEČ ...|19. 5. 2021
200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

Tone Gorjup

info

VEČ ...|18. 5. 2021
P. Ciril Božič: Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi papež prišel na Brezje

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

P. Ciril Božič: Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi papež prišel na Brezje

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

Radio Ognjišče

info duhovnost janez pavel brezje

P. Ciril Božič: Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi papež prišel na Brezje

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

VEČ ...|18. 5. 2021
P. Ciril Božič: Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi papež prišel na Brezje

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

Radio Ognjišče

info duhovnost janez pavel brezje

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Radio Ognjišče

info politika migracije karitas bih

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Radio Ognjišče

info politika migracije karitas bih

VEČ ...|13. 5. 2021
Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Radio Ognjišče

info politika pogovor zdravstvo

Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

VEČ ...|13. 5. 2021
Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Radio Ognjišče

info politika pogovor zdravstvo

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Radio Ognjišče Alen Salihović

info mediji info pogovor svoboda suzana žilič fišer

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Radio Ognjišče Alen Salihović

info mediji info pogovor svoboda suzana žilič fišer

VEČ ...|3. 5. 2021
Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Radio Ognjišče

mediji pogovor info znp svoboda politika

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

VEČ ...|3. 5. 2021
Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Radio Ognjišče

mediji pogovor info znp svoboda politika

VEČ ...|30. 4. 2021
Martin Jezeršek: Gostinstvo je panoga, ki se ne bo pobrala tako hitro, kot bi si želeli!

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

Martin Jezeršek: Gostinstvo je panoga, ki se ne bo pobrala tako hitro, kot bi si želeli!

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

Radio Ognjišče

info koronavirus gostinstvo turizem sbc pogovor martin jezeršek solidarnost

Martin Jezeršek: Gostinstvo je panoga, ki se ne bo pobrala tako hitro, kot bi si želeli!

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

VEČ ...|30. 4. 2021
Martin Jezeršek: Gostinstvo je panoga, ki se ne bo pobrala tako hitro, kot bi si želeli!

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

Radio Ognjišče

info koronavirus gostinstvo turizem sbc pogovor martin jezeršek solidarnost

VEČ ...|26. 4. 2021
Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Radio Ognjišče

info izobraževanje info politika pogovor

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

VEČ ...|26. 4. 2021
Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Radio Ognjišče

info izobraževanje info politika pogovor

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Alen Salihović

info odnosi izobraževanje politika pogovor družba

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Alen Salihović

info odnosi izobraževanje politika pogovor družba

VEČ ...|20. 4. 2021
Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

Radio Ognjišče

info koronavirus zdravstvo družba

Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

VEČ ...|20. 4. 2021
Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

Radio Ognjišče

info koronavirus zdravstvo družba

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Alen Salihović

info bih zahodni balkan politika

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Alen Salihović

info bih zahodni balkan politika

VEČ ...|7. 4. 2021
Škof Štumpf ob 15. obletnici škofije Murska Sobota

Murskosoboški škof Peter Štumpf se spominja časov, v katerih so bile na današnji dan pred 15 leti ustanovljene nove škofije, in osvetljuje izzive, ki ostajajo.

Škof Štumpf ob 15. obletnici škofije Murska Sobota

Murskosoboški škof Peter Štumpf se spominja časov, v katerih so bile na današnji dan pred 15 leti ustanovljene nove škofije, in osvetljuje izzive, ki ostajajo.

Petra Stopar

družba duhovnost info škofija Murska Sobota Peter Štumpf

Škof Štumpf ob 15. obletnici škofije Murska Sobota

Murskosoboški škof Peter Štumpf se spominja časov, v katerih so bile na današnji dan pred 15 leti ustanovljene nove škofije, in osvetljuje izzive, ki ostajajo.

VEČ ...|7. 4. 2021
Škof Štumpf ob 15. obletnici škofije Murska Sobota

Murskosoboški škof Peter Štumpf se spominja časov, v katerih so bile na današnji dan pred 15 leti ustanovljene nove škofije, in osvetljuje izzive, ki ostajajo.

Petra Stopar

družba duhovnost info škofija Murska Sobota Peter Štumpf

VEČ ...|2. 4. 2021
Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

Alen Salihović

info pogovor politika aleksandra pivec vlada

Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

VEČ ...|2. 4. 2021
Aleksandra Pivec: Nestabilna vladna koalicija je v tem trenutku nekaj, kar Slovenija najmanj potrebuje

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

Alen Salihović

info pogovor politika aleksandra pivec vlada

VEČ ...|31. 3. 2021
Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Alen Salihović

koronavirus politika info pogovor evropski parlament els epp

Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

VEČ ...|31. 3. 2021
Ljudmila Novak: Poskušajmo storiti vse, da pomagamo pri zaustavitvi pandemije

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Alen Salihović

koronavirus politika info pogovor evropski parlament els epp

VEČ ...|29. 3. 2021
Evropski poslanec Franc Bogovič o aktualnih tematikah

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

Evropski poslanec Franc Bogovič o aktualnih tematikah

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

Petra Stopar

info politika narava kmetijstvo

Evropski poslanec Franc Bogovič o aktualnih tematikah

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

VEČ ...|29. 3. 2021
Evropski poslanec Franc Bogovič o aktualnih tematikah

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

Petra Stopar

info politika narava kmetijstvo

VEČ ...|24. 3. 2021
Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

Tone Gorjup

duhovnost info pogovor spomin škofje cerkev

Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

VEČ ...|24. 3. 2021
Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

Tone Gorjup

duhovnost info pogovor spomin škofje cerkev

VEČ ...|24. 3. 2021
Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

Tone Gorjup

duhovnost info pogovor spomin škofje cerkev

Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

VEČ ...|24. 3. 2021
Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

Tone Gorjup

duhovnost info pogovor spomin škofje cerkev

VEČ ...|24. 3. 2021
Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

Tone Gorjup

duhovnost info pogovor spomin škofje cerkev

Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

VEČ ...|24. 3. 2021
Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

Tone Gorjup

duhovnost info pogovor spomin škofje cerkev

VEČ ...|24. 3. 2021
Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

Tone Gorjup

duhovnost info pogovor spomin škofje cerkev

Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

VEČ ...|24. 3. 2021
Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

Tone Gorjup

duhovnost info pogovor spomin škofje cerkev

VEČ ...|24. 3. 2021
Dr. Dejan Verčič o epidemiji, odzivanju javnosti in politični situaciji

S prof. dr. Dejanom Verčičem smo se pogovarjali o izzivih, ki jih je ta čas prinesel političnim strankam. Sam meni, da nas ne čakajo predčasne volitve, pričakuje pa predvolilna povezovanja. Kritičen je do opozicije, ki s svojimi ravnanji ne gleda v prihodnost in na dobro vseh nas.

Dr. Dejan Verčič o epidemiji, odzivanju javnosti in politični situaciji

S prof. dr. Dejanom Verčičem smo se pogovarjali o izzivih, ki jih je ta čas prinesel političnim strankam. Sam meni, da nas ne čakajo predčasne volitve, pričakuje pa predvolilna povezovanja. Kritičen je do opozicije, ki s svojimi ravnanji ne gleda v prihodnost in na dobro vseh nas.

Tanja Dominko

družba koronavirus info politika pogovor

Dr. Dejan Verčič o epidemiji, odzivanju javnosti in politični situaciji

S prof. dr. Dejanom Verčičem smo se pogovarjali o izzivih, ki jih je ta čas prinesel političnim strankam. Sam meni, da nas ne čakajo predčasne volitve, pričakuje pa predvolilna povezovanja. Kritičen je do opozicije, ki s svojimi ravnanji ne gleda v prihodnost in na dobro vseh nas.

VEČ ...|24. 3. 2021
Dr. Dejan Verčič o epidemiji, odzivanju javnosti in politični situaciji

S prof. dr. Dejanom Verčičem smo se pogovarjali o izzivih, ki jih je ta čas prinesel političnim strankam. Sam meni, da nas ne čakajo predčasne volitve, pričakuje pa predvolilna povezovanja. Kritičen je do opozicije, ki s svojimi ravnanji ne gleda v prihodnost in na dobro vseh nas.

Tanja Dominko

družba koronavirus info politika pogovor

VEČ ...|23. 3. 2021
Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

Alen Salihović

info politika komentar ivan štuhec volitve pogovor

Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

VEČ ...|23. 3. 2021
Dr. Štuhec: V tem tednu bo jasno ali gremo na predčasne volitve

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

Alen Salihović

info politika komentar ivan štuhec volitve pogovor

VEČ ...|23. 3. 2021
Škof Metod Pirih v oddaji Naš gost

Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih. Na Radiu Ognjišču smo ga med drugim gostili v oddaji “Naš gost” leta 2005.

Škof Metod Pirih v oddaji Naš gost

Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih. Na Radiu Ognjišču smo ga med drugim gostili v oddaji “Naš gost” leta 2005.

Robert Božič

pogovor

Škof Metod Pirih v oddaji Naš gost

Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih. Na Radiu Ognjišču smo ga med drugim gostili v oddaji “Naš gost” leta 2005.

VEČ ...|23. 3. 2021
Škof Metod Pirih v oddaji Naš gost

Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih. Na Radiu Ognjišču smo ga med drugim gostili v oddaji “Naš gost” leta 2005.

Robert Božič

pogovor

VEČ ...|19. 3. 2021
Papeževo priznanje zakoncema Vilmi in Daniju Siter

Zakonca Vilma in Dani Siter sta prejemnika posebnega papeževega priznanja »pro ecclessia et pontifice« za izjemne dosežke na področju zakonske pastorale in zlasti zakonskih skupin.

Papeževo priznanje zakoncema Vilmi in Daniju Siter

Zakonca Vilma in Dani Siter sta prejemnika posebnega papeževega priznanja »pro ecclessia et pontifice« za izjemne dosežke na področju zakonske pastorale in zlasti zakonskih skupin.

Marjana Debevec

info odnosi papež

Papeževo priznanje zakoncema Vilmi in Daniju Siter

Zakonca Vilma in Dani Siter sta prejemnika posebnega papeževega priznanja »pro ecclessia et pontifice« za izjemne dosežke na področju zakonske pastorale in zlasti zakonskih skupin.

VEČ ...|19. 3. 2021
Papeževo priznanje zakoncema Vilmi in Daniju Siter

Zakonca Vilma in Dani Siter sta prejemnika posebnega papeževega priznanja »pro ecclessia et pontifice« za izjemne dosežke na področju zakonske pastorale in zlasti zakonskih skupin.

Marjana Debevec

info odnosi papež

VEČ ...|18. 3. 2021
Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

Alen Salihović

info pogovor politika eu romana tomc evropski parlament els epp sds

Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

VEČ ...|18. 3. 2021
Romana Tomc o pestrem dogajanju v evropskem parlamentu in težavah pri dobavi cepiv

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

Alen Salihović

info pogovor politika eu romana tomc evropski parlament els epp sds

VEČ ...|18. 3. 2021
Petra Juvančič o razvojni kapici

Vlada predlaga spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost tako, da bi se najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določila pri 6000 evrov bruto. Po mnenju strateškega sveta bi tako postala Slovenija bolj zanimiva za vrhunske kadre. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo in podpirajo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, kot jo raje imenujejo. Več o razlogih za to nam je povedala direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Petra Juvančič o razvojni kapici

Vlada predlaga spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost tako, da bi se najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določila pri 6000 evrov bruto. Po mnenju strateškega sveta bi tako postala Slovenija bolj zanimiva za vrhunske kadre. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo in podpirajo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, kot jo raje imenujejo. Več o razlogih za to nam je povedala direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Petra Stopar

info pogovor politika

Petra Juvančič o razvojni kapici

Vlada predlaga spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost tako, da bi se najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določila pri 6000 evrov bruto. Po mnenju strateškega sveta bi tako postala Slovenija bolj zanimiva za vrhunske kadre. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo in podpirajo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, kot jo raje imenujejo. Več o razlogih za to nam je povedala direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

VEČ ...|18. 3. 2021
Petra Juvančič o razvojni kapici

Vlada predlaga spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost tako, da bi se najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določila pri 6000 evrov bruto. Po mnenju strateškega sveta bi tako postala Slovenija bolj zanimiva za vrhunske kadre. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo in podpirajo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, kot jo raje imenujejo. Več o razlogih za to nam je povedala direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Petra Stopar

info pogovor politika

VEČ ...|11. 3. 2021
Urednik portala Domovina.je Čakš: Karel Erjavec je prišel, zavozil in spet odšel

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

Urednik portala Domovina.je Čakš: Karel Erjavec je prišel, zavozil in spet odšel

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

Alen Salihović

politika pogovor

Urednik portala Domovina.je Čakš: Karel Erjavec je prišel, zavozil in spet odšel

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

VEČ ...|11. 3. 2021
Urednik portala Domovina.je Čakš: Karel Erjavec je prišel, zavozil in spet odšel

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

Alen Salihović

politika pogovor

VEČ ...|11. 3. 2021
Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Alen Salihović

žiga turk komentar politika pogovor info

Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

VEČ ...|11. 3. 2021
Dr. Boštjan M. Turk o Bodeči neži dr. Žigi Turku, napadih nanj in medijskem stampedu nad vlado

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Alen Salihović

žiga turk komentar politika pogovor info

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

politika ZDA teorija spola

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

politika ZDA teorija spola

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija Zupanič Nataša Ličen

družba izobraževanje info svetovanje

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija Zupanič Nataša Ličen

družba izobraževanje info svetovanje

VEČ ...|18. 2. 2021
Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Petra Stopar

info koronavirus zdravstvo pogovor

Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

VEČ ...|18. 2. 2021
Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Petra Stopar

info koronavirus zdravstvo pogovor

VEČ ...|18. 2. 2021
Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Alen Salihović

ekumenizem srbija patriarh

Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

VEČ ...|18. 2. 2021
Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Alen Salihović

ekumenizem srbija patriarh

VEČ ...|12. 2. 2021
90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

Marta Jerebič

pogovor Radio Vatikan 90 let papež

90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

VEČ ...|12. 2. 2021
90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

Marta Jerebič

pogovor Radio Vatikan 90 let papež

VEČ ...|11. 2. 2021
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Petra Stopar

politika Dimitrij Rupel Rusija

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

VEČ ...|11. 2. 2021
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Petra Stopar

politika Dimitrij Rupel Rusija

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje pogovor zdravstvo bojana beović

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje pogovor zdravstvo bojana beović

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Alen Salihović

politika koronavirus info kultura

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Alen Salihović

politika koronavirus info kultura

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

info spolno nasilje pogovor politika odnosi

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

info spolno nasilje pogovor politika odnosi

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družba pogovor politika podeželje pametne vasi

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družba pogovor politika podeželje pametne vasi

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronavirus pogovor zdravstvo

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronavirus pogovor zdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|8. 6. 2021
Mesto Trubarja na poti do samostojne Slovenije...

Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj. 

Mesto Trubarja na poti do samostojne Slovenije...

Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj. 

Tone Gorjup

družbatrubarslovenija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 6. 2021
Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Alen Salihović

pogovorustavno sodiščevrhovno sodiščepolitikaSlovenija 30 let

Globine

VEČ ...|8. 6. 2021
O sanjah

Tokrat smo v Globinah ponovili odlomke iz prve oddaje (januar 2018) o sanjah, njihovi razlagi in pomenu v Svetem pismu. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sanjah

Tokrat smo v Globinah ponovili odlomke iz prve oddaje (januar 2018) o sanjah, njihovi razlagi in pomenu v Svetem pismu. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostsanjeSveto pismo

Moja zgodba

VEČ ...|13. 6. 2021
Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

Dr. Dimitrij Rupel ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

Jože Bartolj

spominpolitikaDimitrij Rupel

Svetovalnica

VEČ ...|17. 6. 2021
Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|16. 6. 2021
Sovja bitka

Ste že slišali, da ljudje na Havajih častijo sovo? Bi radi izvedeli zakaj? Prisluhnite pravljici o boginji, lačnem možu in pravični hvaležnosti.

Sovja bitka

Ste že slišali, da ljudje na Havajih častijo sovo? Bi radi izvedeli zakaj? Prisluhnite pravljici o boginji, lačnem možu in pravični hvaležnosti.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 6. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

vatikan

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 6. 2021
Jelka Verk II.

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

Jelka Verk II.

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

Nataša Ličen

podjetništvogospodarstvoinovativnost

Svetovalnica

VEČ ...|17. 6. 2021
Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|17. 6. 2021
Živeti za ...

Odkar sem prebral roman o sv. Pavlu z naslovom …

Živeti za ...

Odkar sem prebral roman o sv. Pavlu z naslovom …

Marko Drevenšek

duhovnost