Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Alen Salihović

slovenija petrele osamosvojitev demokracija koronavirus info

8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Alen Salihović

VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

info pogovor mednarodna politika Bosna in Hercegovina

Informativni prispevki

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika Bosna in Hercegovina

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

info

Informativni prispevki

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Alen Salihović

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

info pogovor politika

Informativni prispevki

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Petra Stopar

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Radio Ognjišče

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Alen Salihović

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

info duhovnost

Informativni prispevki

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

Tone Gorjup

info duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 8. 2022
Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

info vzgoja

Informativni prispevki

Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

VEČ ...|31. 8. 2022
Ravnateljici Maja Mehle in Damijana Božič Močnik o novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Ravnatelji se soočajo s hudimi kadrovskimi stiskami, ki vzbujajo kar nekaj negotovosti pred prvim šolskim dnem. Vseeno se novega začetka vsi veselijo. Posebno skrb namenjajo vsem prvošolcem, ki letos prvič prestopajo šolski prag. O različnih izzivih, vzdušju na šolah in pričakovanjih za prihajajoče šolsko leto se je z ravnateljico OŠ Prule Majo Mehle in ravnateljico OŠ Pirniče Damijano Božič Močnik pogovarjala Manca Hribar.

Manca Hribar

info vzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 9. 2022
Medved išče pestunjo

Medved je iskal nekoga, ki bi mu v brlogu pomagal varovati mladičke, kadar bo na poti. Ponudili so se vrana, volk in zajček. Kaj pravite, koga je izbral?

Medved išče pestunjo

Medved je iskal nekoga, ki bi mu v brlogu pomagal varovati mladičke, kadar bo na poti. Ponudili so se vrana, volk in zajček. Kaj pravite, koga je izbral?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pogovor o

VEČ ...|28. 9. 2022
Starš 1, starš 2 ali mama in oče?

Je najbolj primerno okolje za otroka družina z mamo in očetom, ali nam je vseeno, če otroka vzgajata dve istospolni osebi ali celo osebi, ki se identificirata z neskončnim številom družbenih spolov oziroma kakor se v določenem trenutku počutita.
O spremembah družinskega zakonika smo govorili v oddaji Pogovor o. Naša gosta sta bila predsednik Družinske pobude Tomaž Merše in poslanka Nsi Iva Dimic.

Starš 1, starš 2 ali mama in oče?

Je najbolj primerno okolje za otroka družina z mamo in očetom, ali nam je vseeno, če otroka vzgajata dve istospolni osebi ali celo osebi, ki se identificirata z neskončnim številom družbenih spolov oziroma kakor se v določenem trenutku počutita.
O spremembah družinskega zakonika smo govorili v oddaji Pogovor o. Naša gosta sta bila predsednik Družinske pobude Tomaž Merše in poslanka Nsi Iva Dimic.

Marta Jerebič

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 9. 2022
Na obisku pri majerici Luciji Gartner

Med 1. in 3. oktobrom je v Bohinju potekala Mednarodna konferenca in letna skupščina evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE na temo planinskih sirov. Organizatorji in gostitelji omenjenega dogodka so naslednji dan, 4. oktobra, organizirali tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju. V pripravo obeh dogodkov je intenzivno vključena Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu.

Na obisku pri majerici Luciji Gartner

Med 1. in 3. oktobrom je v Bohinju potekala Mednarodna konferenca in letna skupščina evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE na temo planinskih sirov. Organizatorji in gostitelji omenjenega dogodka so naslednji dan, 4. oktobra, organizirali tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju. V pripravo obeh dogodkov je intenzivno vključena Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 9. 2022
Sto dni ministra Mateja Arčona

Za ministrom Matejem Arčonom je prvih sto dni vodenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato je bil naš gost na začetku oddaje. Poklicali smo tudi na avstrijsko Koroško, saj mineva 50 let od “ortstafelšturma” - podiranja dvojezičnih tabel ter spregovoril o priznanjih Kazimir Humar in dogodkih, ki bodo potekali v prihajajočih dneh.  

Sto dni ministra Mateja Arčona

Za ministrom Matejem Arčonom je prvih sto dni vodenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato je bil naš gost na začetku oddaje. Poklicali smo tudi na avstrijsko Koroško, saj mineva 50 let od “ortstafelšturma” - podiranja dvojezičnih tabel ter spregovoril o priznanjih Kazimir Humar in dogodkih, ki bodo potekali v prihajajočih dneh.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|30. 9. 2022
Zobozdravstvo

V Svetovalnici je bila danes tema -  zobozdravstvo. 10. oktobra bodo nekatere ordinacije imele dan odprtih vrat, kar organizira Zdravniška zbornica. Kako se prijaviti in kakšne so razmere v zobozdravstvu, kako je z doplačili storitev? Več o tem nam je povedal Krunoslav Pavlović, predsednik Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik zbornice, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Zobozdravstvo

V Svetovalnici je bila danes tema -  zobozdravstvo. 10. oktobra bodo nekatere ordinacije imele dan odprtih vrat, kar organizira Zdravniška zbornica. Kako se prijaviti in kakšne so razmere v zobozdravstvu, kako je z doplačili storitev? Več o tem nam je povedal Krunoslav Pavlović, predsednik Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik zbornice, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 9. 2022
Marko Štepec o razstavi mednarodnega projekta LITMAG

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled nova razstava z naslovom Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo. O razstavi in projektu so spregovorili direktor založbe Beletrina Mitja Čander, koordinatorka projekta in vodja produkcije pri Beletrini Maja Papič in pa muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec.

Marko Štepec o razstavi mednarodnega projekta LITMAG

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled nova razstava z naslovom Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo. O razstavi in projektu so spregovorili direktor založbe Beletrina Mitja Čander, koordinatorka projekta in vodja produkcije pri Beletrini Maja Papič in pa muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarko ŠtepecBeletrina

Komentar tedna

VEČ ...|30. 9. 2022
Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant

komentar

Vabilo na pot

VEČ ...|30. 9. 2022
Zaključek festivala pohodništva in tradicionalni pohod po Kozjanskih sadovnjakih

Slišali ste nekaj spodbud k rekreaciji: povabili smo na zaključek Festivala pohodništva v Dolini Soče, kjer se boste lahko vzpeli na Mengore in Bučenico, na Kozjanskem pa se bo v nedeljo odvil tradicionalni pohod po tamkajšnjih sadovnjakih. 

Zaključek festivala pohodništva in tradicionalni pohod po Kozjanskih sadovnjakih

Slišali ste nekaj spodbud k rekreaciji: povabili smo na zaključek Festivala pohodništva v Dolini Soče, kjer se boste lahko vzpeli na Mengore in Bučenico, na Kozjanskem pa se bo v nedeljo odvil tradicionalni pohod po tamkajšnjih sadovnjakih. 

Blaž Lesnik

naravašport

Spominjamo se

VEČ ...|30. 9. 2022
Spominjamo se dne 30. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče