Is podcast Ležišče slovenske kakovosti in znanja Is podcast
Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Nataša Ličen

inovativnost izobraževanje ideja razvoj gospodarstvo okolje kultura podjetništvo pogovor

9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Nataša Ličen

VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 5. 2024
Izdelki Blagor

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

Izdelki Blagor

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

podjetništvo duhovnost otroci

Ni meje za dobre ideje

Izdelki Blagor

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

VEČ ...|23. 5. 2024
Izdelki Blagor

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

Nataša Ličen

podjetništvo duhovnost otroci

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

izobraževanje podjetništvo mladi kulinarika

Ni meje za dobre ideje

Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo mladi kulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 5. 2024
Uporabi svoj glas!

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

Uporabi svoj glas!

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

izobraževanje podjetništvo družba politika

Ni meje za dobre ideje

Uporabi svoj glas!

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

VEČ ...|9. 5. 2024
Uporabi svoj glas!

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo družba politika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 5. 2024
Trajnostni leseni izdelki podjetja Murales

Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško

Trajnostni leseni izdelki podjetja Murales

Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Trajnostni leseni izdelki podjetja Murales

Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško

VEČ ...|2. 5. 2024
Trajnostni leseni izdelki podjetja Murales

Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 4. 2024
Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

izobraževanje kulinarika podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

VEČ ...|25. 4. 2024
Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Nataša Ličen

izobraževanje kulinarika podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2024
59 let od izida prve revije Ognjišče - najprej z imenom Farno ognjišče

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

59 let od izida prve revije Ognjišče - najprej z imenom Farno ognjišče

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

izobraževanje družba duhovnost odnosi

Ni meje za dobre ideje

59 let od izida prve revije Ognjišče - najprej z imenom Farno ognjišče

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

VEČ ...|18. 4. 2024
59 let od izida prve revije Ognjišče - najprej z imenom Farno ognjišče

Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija. 

Nataša Ličen

izobraževanje družba duhovnost odnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 4. 2024
Ergonomski stoli

S Tomažem Figarjem iz podjetja Interteam smo govorili o inovativnih idejah na področju ergonomije sedenja, kako prav sedimo, da čim manj obremenimo hrbtenico, pod kakšnim kotom je najbolj optimalna drža stopal in kolikšna naj bo površina zasedenega sedišča? Smo vse bolj sedeča družba, zato je modro izbiri stola oziroma sedal nameniti več skrbi.  

Ergonomski stoli

S Tomažem Figarjem iz podjetja Interteam smo govorili o inovativnih idejah na področju ergonomije sedenja, kako prav sedimo, da čim manj obremenimo hrbtenico, pod kakšnim kotom je najbolj optimalna drža stopal in kolikšna naj bo površina zasedenega sedišča? Smo vse bolj sedeča družba, zato je modro izbiri stola oziroma sedal nameniti več skrbi.  

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ergonomski stoli

S Tomažem Figarjem iz podjetja Interteam smo govorili o inovativnih idejah na področju ergonomije sedenja, kako prav sedimo, da čim manj obremenimo hrbtenico, pod kakšnim kotom je najbolj optimalna drža stopal in kolikšna naj bo površina zasedenega sedišča? Smo vse bolj sedeča družba, zato je modro izbiri stola oziroma sedal nameniti več skrbi.  

VEČ ...|11. 4. 2024
Ergonomski stoli

S Tomažem Figarjem iz podjetja Interteam smo govorili o inovativnih idejah na področju ergonomije sedenja, kako prav sedimo, da čim manj obremenimo hrbtenico, pod kakšnim kotom je najbolj optimalna drža stopal in kolikšna naj bo površina zasedenega sedišča? Smo vse bolj sedeča družba, zato je modro izbiri stola oziroma sedal nameniti več skrbi.  

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 4. 2024
Ester Mazi in njene inovativne sladice

Ester Mazi je mlada slaščičarka, ki ustvarja inovativne sladice. Njena želja je izpopolnjevati slaščičarske tehnike, združevati različne okuse in se predstaviti tudi v mednarodnem svetu. 

Ester Mazi in njene inovativne sladice

Ester Mazi je mlada slaščičarka, ki ustvarja inovativne sladice. Njena želja je izpopolnjevati slaščičarske tehnike, združevati različne okuse in se predstaviti tudi v mednarodnem svetu. 

izobraževanje podjetništvo mladi

Ni meje za dobre ideje

Ester Mazi in njene inovativne sladice

Ester Mazi je mlada slaščičarka, ki ustvarja inovativne sladice. Njena želja je izpopolnjevati slaščičarske tehnike, združevati različne okuse in se predstaviti tudi v mednarodnem svetu. 

VEČ ...|4. 4. 2024
Ester Mazi in njene inovativne sladice

Ester Mazi je mlada slaščičarka, ki ustvarja inovativne sladice. Njena želja je izpopolnjevati slaščičarske tehnike, združevati različne okuse in se predstaviti tudi v mednarodnem svetu. 

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo mladi

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|23. 5. 2024
Bolečine minejo, lepota ostane

Leta 1954 je v starosti 86 let umrl veliki francoski ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Bolečine minejo, lepota ostane

Leta 1954 je v starosti 86 let umrl veliki francoski ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.