Človeški kapital je v Sloveniji velik, zakaj potem nismo konkurenčni?
Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, je spregovorila o človeškem kapitalu, ki ga je v Sloveniji veliko in smo po raziskavah svetovnega gospodarskega foruma v samem vrhu. Zakaj smo potem v konkurenčnosti med državami tako nizko?
16. 11. 2018
Človeški kapital je v Sloveniji velik, zakaj potem nismo konkurenčni?
Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, je spregovorila o človeškem kapitalu, ki ga je v Sloveniji veliko in smo po raziskavah svetovnega gospodarskega foruma v samem vrhu. Zakaj smo potem v konkurenčnosti med državami tako nizko?

Nataša Ličen

VEČ ...|16. 11. 2018
Človeški kapital je v Sloveniji velik, zakaj potem nismo konkurenčni?
Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, je spregovorila o človeškem kapitalu, ki ga je v Sloveniji veliko in smo po raziskavah svetovnega gospodarskega foruma v samem vrhu. Zakaj smo potem v konkurenčnosti med državami tako nizko?

Nataša Ličen

inovativnostrazvoj

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

VEČ ...|19. 2. 2026
Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

družbakulturaodnosimladi

Ni meje za dobre ideje

Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

VEČ ...|12. 2. 2026
Ste za ples?

Na pustni četrtek in pred tradicionalnim pustnim plesom z dobrim namenom na našem radiu, smo s Katarino Mervič, ki pleše pri Akademski folklorni skupini Ozare Kranj, spodbudili k učenju plesnih korakov. S plesom ohranjamo tradicijo, skrbimo za dobro počutje in vitalnost. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosimladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

VEČ ...|5. 2. 2026
Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

izobraževanjetehnologijapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Tina Škorjanc o materialih prihodnosti

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

VEČ ...|22. 1. 2026
Matic Munc o mladih z manj priložnostmi, a z veliko kreativnega duha

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Iz kamna že več kot tristo let gradijo zgodbe 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

Iz kamna že več kot tristo let gradijo zgodbe 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Iz kamna že več kot tristo let gradijo zgodbe 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

VEČ ...|15. 1. 2026
Iz kamna že več kot tristo let gradijo zgodbe 

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Šolska pivovarna KULT 316

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

Šolska pivovarna KULT 316

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Šolska pivovarna KULT 316

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

VEČ ...|8. 1. 2026
Šolska pivovarna KULT 316

Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Katja Fortuna in njen zmagoviti koktelj Fortuna

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

Katja Fortuna in njen zmagoviti koktelj Fortuna

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Katja Fortuna in njen zmagoviti koktelj Fortuna

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

VEČ ...|1. 1. 2026
Katja Fortuna in njen zmagoviti koktelj Fortuna

Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.   

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Sol in luč

VEČ ... |
Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
Zahvala za dobro pustno delo

V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«

Zahvala za dobro pustno delo

V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«

Jure Sešek

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2026

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.   

Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2026

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.   

Matjaž Merljak

družbarojakikulturakoroška

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Alen Salihović

politika

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Vstani in hodi

VEČ ... |
Zavod Varna pot

V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.

Zavod Varna pot

V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.

Damijana Medved

Zavod Varna potprometne nesrečeprometna varnostVizija NičPark varne mobilnosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ... |
Gost: misijonar Janez Krmelj

Še vedno odmeva uspeh letošnje Pustne Sobotne iskrice. Spomnili smo se dobrote izpred let. Z nami je bil misijonar Janez Krmelj, ki že desetletja deluje na Madagaskarju. 

Gost: misijonar Janez Krmelj

Še vedno odmeva uspeh letošnje Pustne Sobotne iskrice. Spomnili smo se dobrote izpred let. Z nami je bil misijonar Janez Krmelj, ki že desetletja deluje na Madagaskarju. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonPSI 2026