Luka in Nejc sta z nami delila še zelo sveže spomine na velik uspeh: preplezala sta 1700-metrsko prvenstveno smer na markanten šesttisočak Tsoboje v nepalski Himalaji. 

V oddaji smo se prepustili jesenskim planinskim utrinkom. Naš gost je bil predsednik planinskega društva Celje Brane Povše, v ospredju je bila obnova koče na Okrešlju, ki je skoraj pod streho, seveda pa tudi mimo alpinizma in gorskega reševanja v pogovoru ni šlo. 

Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.

V Čilu na najboljši možni lokaciji za astronomska opazovanja stoji slovenski teleskop, ki je na voljo za izobraževalne projekte. Za ta podvig je bilo v prvi vrsti potrebnega veliko entuziazma dveh glavnih akterjev: Mateja Mihelčiča in dr. Andreje Gomboc. Oba sta bila gosta naše oddaje, vabljeni k poslušanju!

Tokrat smo se podali po poti ekstremnih podvigov in humanitarnosti. Naš gost je bil predsednik društva Vztrajaj - Never give up ultramaratonec Mitja Markovič, ki ima za sabo kopico neverjetnih podvigov. Spregovoril je o tem, kaj ga žene v pogosto nepredstavljive napore in tudi, zakaj je tem športnim prizadevanjem kasneje dodal humanitarno noto.

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Ob letošnjem prvem obilnejšem dežju, ki je povzročil precej nevšečnosti, smo se v Doživetjih narave lotili vprašanja, kako zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom. Spregovorili bomo o projetku Cross-risk.

Tokrat sta v oddaji svoje spomine na tridelni projekt delila oče in sin: avtor oddaje Boris Kham in njegov sin Samo. Z najvišjega prelaza v vzhodnih Alpah Stelvio na višini 2757 metrov nad morjem sta namreč opazovala, fotografirala Rimsko cesto in nazadnje izpeljala tudi poletno smučanje na ledeniku.

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Tokrat je bil naš gost profesor Uroš Kuzman, doktor matematike, stand up komik in planinec. V objem gora smo se odpravili z dobro glasbo, znanjem in dvema nagradnima vprašanjema.

Ob začetku novega šolskega leta smo k nam povabili osnovnošolskega učitelja fizike, ki svoje učence uvaja tudi v astronomijo. Profesor Bojan Jandrašič iz Turnišča nam je zaupal, kako učence motivira za opazovanje nočnega neba kot tudi za astronomska opazovanja. V zaključnem delu oddaje smo razglasili nagrajenki (Juliana V. in Hana H.) naše spodbude k opazovanju Perzeidov in slišali tudi odlomke vseh poslanih poročil.

Po pravljičnih poteh brez meja smo se odpravili z Ireno Cerar. 50 izletov, ki si sledijo od Tržaškega zaliva, Rezije, Nadiške, Terske in Kanalske doline na Koroško ter vzdolž Karavank do Štajerske, Porabja in pokrajin ob Muri, povezujejo pravljice, legende in zgodbe. Naša gostja je predstavila svojo zgodbo nabiranja teh zakladov - povzela jo je v Potepuških okruških.

V Doživetjih narave smo se dotaknili nosilne sposobnosti našega gorskega sveta, saj je v avgustovskih tednih obremenitev z množičnim obiskom nekaterih vročih točk največja. Predstavili smo posvet CIPRE v okviru tradicionalnega Ognja v Alpah, na katerem so govorili o elektrifikaciji Kredarice. Pogledali smo tudi na Jezersko, se s harmoniko sprehodili po Goriških Brdih, predstavili novo ferato Mučevo v Črni na Koroškem in povabili na planinsko glasbeno predstavo.

O tem, kako združiti veselje do potovanja in gorniško strast je tekla beseda v Doživetjih narave. Naša gosta sta bila zakonca Jože Drab in Andreja Tomšič Drab, ki sta v sedmih letih stopila na 48 najvišjih vrhov 46-ih evropskih držav. Zakaj se številki razlikujeta in kje je bilo najtežje? 

Tokrat smo si nočno nebo približali iz astronomskega observatorija Črni vrh nad Idrijo. Tja nas je popeljal naš gost astronom Herman Mikuž, ki ima bogate izkušnje z lovljenjem asteroidov, kometov in tudi z odkritjem supernove.

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

100 let je minilo od nastanka slovenskega gorniškega kluba Skale. Slišali smo nekaj utrinkov iz kolokvija, ki ga je konec meseca januarja pripravil planinski muzej v Mojstrani.

V prvem delu pa še utrinek iz našega junijskega vzpona na Trigalav s katerim smo ponovno opozorili na akcijo 30 vrhov za 30 let Slovenije.

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.

V tokratni oddaji smo se ozrli v avgustovsko nočno nebo. Ob godu enega od diakonov, ki je kot mučenec umrl 10. avgusta leta 258, smo se podrobneje posvetili utrinkom, poimenovanim po njem - to so solze sv. Lovrenca. Z nami je bil astronom Matic Smrekar.

Akterji podviga so v oddaji strnili svoje vtise s poti.

Epidemija je v zadnjem letu močno vplivala na planinstvo. Kakšne so razmere pred začetkom nove planinske sezone, koliko koč je odprtih in kakšni ukrepi veljajo v njih? Med karanteno se je veliko ljudi navdušilo nad obiskovanjem gora, zato so napotki za varno hojo toliko bolj na mestu. 

V oddaji smo predstavili akcijo 30 vrhov za 30 let Slovenije. Zanimanje za knjižice z izborom vrhov je bilo že doslej tako veliko, da so pošle. Z nami pa je bil tudi organizator druge izvedbe dobrodelnega kolesarjanja okrog Slovenije. Oddaja je bila torej v znamenju radijskega podviga, ki ga pripravljamo ob prazniku naše domovine.

O ambiciozno zastavljenem omrežju satelitov Starlink Elona Muska smo govorili v tokratnih Zanimivosti nočnega neba. Kaj bo pomenilo na tisoče teh umetnih teles, ki bodo krožila v Zemljini orbiti za astronome? Kako po poskrbljeno za varnost vseh Zemljanov, saj se bo količina odpadnih kosov po koncu življenjske dobe močno povečala? Naš gost je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo.

Dve edinstveni póti po visokogorju in sredogorju - prva prava daljinska s 1200 kilometri, druga s spoštljivimi 310 in seveda pripadajočimi višinskimi metri  - sta z njenima avtorjema zavzeli glavno pozornost v naši oddaji. Jakob Kenda (potopisni roman Transverzala) ter Viki Grošelj (vodnik po krožni poti Krona Slovenije) sta spregovorila o pomenu hoje, dolgih poteh in o kraljici, kroni in plašču.

Gora in ovira, ampak vabljiv izziv. Na mednarodni dan gibanja 2021 je odbor za invalide in osebe s posebnimi potrebami predstavil akcije letošnjega leta in nastajajočo aplikacijo, ki bo še olajšala načrtovanje inkluzijskih pohodov. V reportaži so spregovorili: tetraplegik g. Stojan Rozman, ambasadorja Marija in Andrej Štremfelj, organizator Jurček Nowakk ter mišična distrofika g. Ivo in ga. Mojca.

V tokratni oddaji smo se spomnili na Marijo Frantar, eno najuspešnejših slovenskih alpinistk. Pred svetovnim dnem biodervizitete pa smo ponovili odlomek pogovora z direktorjem Zavoda za varstvo narave mag. Teom Hrvojem Oršaničem.

V oddaji smo gostili amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki združuje vizualno in fotografsko astronomijo. S prijatelji je postavil amaterski observatorij Rezman v Tunjicah pri Kamniku.

Gibali smo se po neuhojenih poteh, med brezpotji iskali povezave in reševali orientacijske zanke. Z nami je bil publicist, planinski pisec in gorski reševalec Vladimir Habjan, nit pogovora pa je povezovala kotičke, kamor še ni stopila človeška noga, in pisano besedo.

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

Tokrat smo odprli prostor sproščenemu druženju ljubiteljev narave, v katerem smo tudi zaupali delček načrtov za prihajajoče praznovanje jubileja naše domovine. Teden dni pred dnevom Zemlje pa je prišlo na vrsto tudi nekaj zanimivih vprašanj o našem skupnem domu. Na koncu pa smo slišali tudi prvi znanstveni monolog Prijatelj moj, ki je nastal v organizaciji Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF): z intimno zgodbo ribiča smo se potopili v morski svet.

Odpravili smo se za belimi pikami z rdečimi obrobami. O vzdrževanju planinskih poti in predlogu novele Zakona o planinskih poteh je tekla beseda z gostoma: predsednikom Planinske zveze Slovenije dr. Jožetom Rovanom in poslanko SMC Matejo Udovč, ki je vložila pobudo za novelo. Na koncu pa smo šli še na evropske pešpoti (tri imamo v Sloveniji). Gozdar in predsednik KEUPS Jože Prah je povabil k zbiranju legend na teh poteh.

Oddaja nas je na veliki petek spodbudila, da se ozremo v nebo. Od opazovanja nedojemljivih razsežnosti vesolja je lahko le korak do notranjega motrenja našega življenja, skrivnosti trpljenja in zazrtosti v večno življenje. Opazujemo lahko kjerkoli, s prostimi očmi ali daljnogledom. Med drugim smo s prof. Borisom Khamom spodbudili k opazovanju planetov Jupitra, Saturna, Venere in Marsa.

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Tokrat smo se odpravili po prijetni in sploh ne tako kratki krožni poti, ki nas v prebujajoči se pomladi lahko zdrami iz zimskega spanca. Krožna planinska pot Pentlja je speljana po občini Brezovica (pri Ljubljani), razdeljena je na 18 etap v skupni dolžini 84 km. Po njej nas je vodil načelnik markacistov PD Podpeč - Preserje Francelj Maček.

V prvi marčevski oddaji smo občudovali nočno nebo z zagretim opazovalcem Vinkom Mišmašem, povedali smo tudi nekaj zanimivosti o Rdečem planetu, na katerem je sredi feburarja pristal Nasin rover in skušali ujeti upanje, ki ga budi pomlad.

Čeprav je padel rekord najvišje spomladanske temperature, smo se v Doživetjih narave preselili v sredino februarja, ko so razmere ob suhem in mrzle zraku obetale drug ekstrem. Več o merjenju temperature v mraziščih, termometru na Komni in na sploh zimskih temperaturah sta povedala mraziščarja Iztok Miklavčič in dr. Matej Ogrin.

Kljub temu, da se v dolinah pripravljamo na pomlad, je v gorah še prava zima s količino snega, kot je že dolgo ni bilo. O snežnih plazovih, napovedovanju in predvsem o novem sistemu opozoril Cross Risk (crossrisk.eu/sl/) smo se pogovarjali s poznavalcem mag. Miho Pavškom iz Geografskega inštituta Antona Melika.

Dogajanje na drugem najvišjem vrhu sveta je pritegnilo pozornost z uspehom nepalskih alpinistov, ki jim je uspel prvi zimski pristop na K2. Zgodovinski uspeh in žal tudi tragične dogodke zadnjih dni je komentiral alpinist Viki Grošelj. Pogovarjali pa smo se tudi o turnem smučanju, ki je letos “eksplodiralo”. Z nami je bil gorski reševalec in selektor slovenske turno smučarske reprezentance Robert Pritržnik.

Tokrat smo na nočnem nebu lovili komete, pri tem pa nam je pomagal ljubiteljski astronom Ljubo Juvan, ki jih zbira in fotografira. Oglasila pa se nam je tudi poslušalka z vprašanjem o zanimivem pojavu, ki ga je opazila okrog Lune. Odgovor smo poiskali pri dobrem poznavalcu našega naravnega satelita Aleksandru Božiču.

Na svečnico 1921. leta so se v Prešernovi sobi gostilne Novi svet v Ljubljani zbrali mladci, ki jim je bila hoja po ustaljenih planinskih poteh pretesna. Rodila se je turistovski klub Skala, z njim pa se je začelo tudi eno najbolj vsestransko bogatih obdobij v slovenski gorniški zgodovini. Sto let kasneje smo v Doživetjih narave gostili dolgoletnega predsednika Skale dr. Antona Jegliča. Zgodovini alpinizma pri nas smo dodali aktualni plezalski dosežek Janje Garnbret in Domna Škofica: pogovor o plezanju na najvišji dimnik v Evropi

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

Zima, kakršne tudi v gorah že dolgo ni bilo... Vsaj po debelini snežne odeje to drži kot pribito. V oddaji smo se sprehodili skozi zimsko idilo na varen način in ob spoštovanju vseh ukrepov: z nami je bil na daljavo gorniški inštruktor in predavatelj Klemen Volontar. Obudili pa smo tudi spomin na zimsko turo na Kamniško sedlo, ki sta jo izvedla dva znana Drenovca (Badjura in Brinšek) leta 1908; svoja Doživetja sta opisala v prispevku za Planinski vestnik.

Tokratna Doživetja narave so se z zanimivostmi nočnega neba posvetila ozvezdjem, ki so značilna v januarju. Pokomentirali smo nedavni »trk« planetov Jupitra in Saturna in napovedali, da bo 10. januarja zvečer zanimiva slika na nebu, ko bodo kramljali orjak Jupiter, gospodar prstanov Saturn in palček med planeti Merkur.

Praznično božično oddajo smo stkali z voščili nekaterih gostov, ki so jim gore in narava blizu. Z nami so bili: duhovni oskrbnik svetišča na Kredarici Miro Šlibar, poslušalka Marija, nekdanji dovški župnik France Urbanija, župnik Mitja Markovič ter naravovarstvenika dr. Peter Skoberne in Jurij Dobravec.

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.