Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška

Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla

Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo

V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|2. 10. 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018

Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

Dnevi evropske kulturne dediščine 2018

Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Dnevi evropske kulturne dediščine 2018

Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

VEČ ...|2. 10. 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018

Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri

Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi

Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi

Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Nataša Ličen in Blaž Lesnik

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra

Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Nataša Ličen in Blaž Lesnik

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu

V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem

Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi

Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste

Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika

Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina

Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika

Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|10. 7. 2018
Prleška gibanica

Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

Prleška gibanica

Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Prleška gibanica

Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

VEČ ...|10. 7. 2018
Prleška gibanica

Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|3. 7. 2018
Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018

Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018

Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018

Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

VEČ ...|3. 7. 2018
Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018

Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|26. 6. 2018
Modrotiskarstvo

Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

Modrotiskarstvo

Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

Nataša Ličen

kultura izobraževanje spomin

Modrotiskarstvo

Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

VEČ ...|26. 6. 2018
Modrotiskarstvo

Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

Nataša Ličen

kultura izobraževanje spomin

VEČ ...|19. 6. 2018
Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific

Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific

Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific

Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

VEČ ...|19. 6. 2018
Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific

Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|12. 6. 2018
dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

Nataša Ličen

narava

dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

VEČ ...|12. 6. 2018
dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine

Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

Nataša Ličen

narava

VEČ ...|5. 6. 2018
Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

VEČ ...|5. 6. 2018
Filmska dediščina

Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|29. 5. 2018
50 let slovenskega filmskega arhiva

Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

50 let slovenskega filmskega arhiva

Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

50 let slovenskega filmskega arhiva

Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

VEČ ...|29. 5. 2018
50 let slovenskega filmskega arhiva

Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|22. 5. 2018
Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

VEČ ...|22. 5. 2018
Filmski arhiv

Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|15. 5. 2018
Cankarjevo leto

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je ob Letu evropske kulturne dediščine in ob letu spomina na stoletnico smrti Ivana Cankarja spregovorila o aktivnostih, ki jih v Slovenskem gledališkem inštitutu posvečajo obema poudarkoma.

Cankarjevo leto

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je ob Letu evropske kulturne dediščine in ob letu spomina na stoletnico smrti Ivana Cankarja spregovorila o aktivnostih, ki jih v Slovenskem gledališkem inštitutu posvečajo obema poudarkoma.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Cankarjevo leto

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je ob Letu evropske kulturne dediščine in ob letu spomina na stoletnico smrti Ivana Cankarja spregovorila o aktivnostih, ki jih v Slovenskem gledališkem inštitutu posvečajo obema poudarkoma.

VEČ ...|15. 5. 2018
Cankarjevo leto

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je ob Letu evropske kulturne dediščine in ob letu spomina na stoletnico smrti Ivana Cankarja spregovorila o aktivnostih, ki jih v Slovenskem gledališkem inštitutu posvečajo obema poudarkoma.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|8. 5. 2018
Dediščina procesij in šolskih iger

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

Dediščina procesij in šolskih iger

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Dediščina procesij in šolskih iger

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

VEČ ...|8. 5. 2018
Dediščina procesij in šolskih iger

Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|1. 5. 2018
Dediščina dela

Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

Dediščina dela

Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Dediščina dela

Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

VEČ ...|1. 5. 2018
Dediščina dela

Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|24. 4. 2018
Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

VEČ ...|24. 4. 2018
Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|17. 4. 2018
Drevesnica Kartuzije Pleterje

Jože Simončič, ekonom v Kartuziji Pleterje, je predstavil bogato banko sadik starih slovenskih sadnih drevesnih vrst, ki jih lahko dobimo v Kartuziji in posadimo na svojem vrtu.

Drevesnica Kartuzije Pleterje

Jože Simončič, ekonom v Kartuziji Pleterje, je predstavil bogato banko sadik starih slovenskih sadnih drevesnih vrst, ki jih lahko dobimo v Kartuziji in posadimo na svojem vrtu.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Drevesnica Kartuzije Pleterje

Jože Simončič, ekonom v Kartuziji Pleterje, je predstavil bogato banko sadik starih slovenskih sadnih drevesnih vrst, ki jih lahko dobimo v Kartuziji in posadimo na svojem vrtu.

VEČ ...|17. 4. 2018
Drevesnica Kartuzije Pleterje

Jože Simončič, ekonom v Kartuziji Pleterje, je predstavil bogato banko sadik starih slovenskih sadnih drevesnih vrst, ki jih lahko dobimo v Kartuziji in posadimo na svojem vrtu.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|10. 4. 2018
Podbreška potica

Jernej Jeglič je eden od poglavitnih pobudnikov zaščite Podbreške potice. Predstavil je idejo, zasnovo in potek zaščite.

Podbreška potica

Jernej Jeglič je eden od poglavitnih pobudnikov zaščite Podbreške potice. Predstavil je idejo, zasnovo in potek zaščite.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Podbreška potica

Jernej Jeglič je eden od poglavitnih pobudnikov zaščite Podbreške potice. Predstavil je idejo, zasnovo in potek zaščite.

VEČ ...|10. 4. 2018
Podbreška potica

Jernej Jeglič je eden od poglavitnih pobudnikov zaščite Podbreške potice. Predstavil je idejo, zasnovo in potek zaščite.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|3. 4. 2018
Mojstrica peke Pobreške potice

Pobreška potica je stopila na pot mednarodne zaščite. Barbara Pogačnik je ena od najbolj spretnih gospodinj Pobreške potice s posebnim nadevom iz jabolčnih suhih krhljev, saj je Podbrezje poznana sadjarska vas.

Mojstrica peke Pobreške potice

Pobreška potica je stopila na pot mednarodne zaščite. Barbara Pogačnik je ena od najbolj spretnih gospodinj Pobreške potice s posebnim nadevom iz jabolčnih suhih krhljev, saj je Podbrezje poznana sadjarska vas.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Mojstrica peke Pobreške potice

Pobreška potica je stopila na pot mednarodne zaščite. Barbara Pogačnik je ena od najbolj spretnih gospodinj Pobreške potice s posebnim nadevom iz jabolčnih suhih krhljev, saj je Podbrezje poznana sadjarska vas.

VEČ ...|3. 4. 2018
Mojstrica peke Pobreške potice

Pobreška potica je stopila na pot mednarodne zaščite. Barbara Pogačnik je ena od najbolj spretnih gospodinj Pobreške potice s posebnim nadevom iz jabolčnih suhih krhljev, saj je Podbrezje poznana sadjarska vas.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|27. 3. 2018
Dragocenost kulinarične

Mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil, pravi, da je slovenska prehrana preprosta. Vrniti se moramo k avtohtonim surovinam, lokalnim jedem in tradicionalni kuhinji. Izročilu je treba dodati sodobna dognanja, načine priprave jedi, to je pravi način ohranjanja kulinarične dediščine.

Dragocenost kulinarične

Mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil, pravi, da je slovenska prehrana preprosta. Vrniti se moramo k avtohtonim surovinam, lokalnim jedem in tradicionalni kuhinji. Izročilu je treba dodati sodobna dognanja, načine priprave jedi, to je pravi način ohranjanja kulinarične dediščine.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Dragocenost kulinarične

Mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil, pravi, da je slovenska prehrana preprosta. Vrniti se moramo k avtohtonim surovinam, lokalnim jedem in tradicionalni kuhinji. Izročilu je treba dodati sodobna dognanja, načine priprave jedi, to je pravi način ohranjanja kulinarične dediščine.

VEČ ...|27. 3. 2018
Dragocenost kulinarične

Mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil, pravi, da je slovenska prehrana preprosta. Vrniti se moramo k avtohtonim surovinam, lokalnim jedem in tradicionalni kuhinji. Izročilu je treba dodati sodobna dognanja, načine priprave jedi, to je pravi način ohranjanja kulinarične dediščine.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|20. 3. 2018
Cvetje s papirja

Martina Felicijan že več desetletij izdeluje cvetje s papirja. Nadaljuje bogato tradicijo Vranskega. Včasih so izdelovali cvetje s papirja, ker do naravnega, rezanega cvetja, niso imeli tako lahkega dostopa, kot ga imamo danes. Naša sogovornica s številnimi sodelavkami izdeluje cvetje za številne priložnosti in objekte, pogosto za okras cerkva.

Cvetje s papirja

Martina Felicijan že več desetletij izdeluje cvetje s papirja. Nadaljuje bogato tradicijo Vranskega. Včasih so izdelovali cvetje s papirja, ker do naravnega, rezanega cvetja, niso imeli tako lahkega dostopa, kot ga imamo danes. Naša sogovornica s številnimi sodelavkami izdeluje cvetje za številne priložnosti in objekte, pogosto za okras cerkva.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Cvetje s papirja

Martina Felicijan že več desetletij izdeluje cvetje s papirja. Nadaljuje bogato tradicijo Vranskega. Včasih so izdelovali cvetje s papirja, ker do naravnega, rezanega cvetja, niso imeli tako lahkega dostopa, kot ga imamo danes. Naša sogovornica s številnimi sodelavkami izdeluje cvetje za številne priložnosti in objekte, pogosto za okras cerkva.

VEČ ...|20. 3. 2018
Cvetje s papirja

Martina Felicijan že več desetletij izdeluje cvetje s papirja. Nadaljuje bogato tradicijo Vranskega. Včasih so izdelovali cvetje s papirja, ker do naravnega, rezanega cvetja, niso imeli tako lahkega dostopa, kot ga imamo danes. Naša sogovornica s številnimi sodelavkami izdeluje cvetje za številne priložnosti in objekte, pogosto za okras cerkva.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|13. 3. 2018
Pomen katoliškega šolstva

Profesor zgodovine Tomaž Debevec, ki prihaja iz dveh kulturnih prostorov, slovenskega in argentinskega, je spregovoril o pomenu katoliškega šolstva, ki je bil pobudnih vsesplošnega izobraževanja. Danes je to dejstvo prezrto. Katolištvo prvotno pomeni univerzalnost in je med drugim tudi začetnik tovrstnega šolstva.

Pomen katoliškega šolstva

Profesor zgodovine Tomaž Debevec, ki prihaja iz dveh kulturnih prostorov, slovenskega in argentinskega, je spregovoril o pomenu katoliškega šolstva, ki je bil pobudnih vsesplošnega izobraževanja. Danes je to dejstvo prezrto. Katolištvo prvotno pomeni univerzalnost in je med drugim tudi začetnik tovrstnega šolstva.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Pomen katoliškega šolstva

Profesor zgodovine Tomaž Debevec, ki prihaja iz dveh kulturnih prostorov, slovenskega in argentinskega, je spregovoril o pomenu katoliškega šolstva, ki je bil pobudnih vsesplošnega izobraževanja. Danes je to dejstvo prezrto. Katolištvo prvotno pomeni univerzalnost in je med drugim tudi začetnik tovrstnega šolstva.

VEČ ...|13. 3. 2018
Pomen katoliškega šolstva

Profesor zgodovine Tomaž Debevec, ki prihaja iz dveh kulturnih prostorov, slovenskega in argentinskega, je spregovoril o pomenu katoliškega šolstva, ki je bil pobudnih vsesplošnega izobraževanja. Danes je to dejstvo prezrto. Katolištvo prvotno pomeni univerzalnost in je med drugim tudi začetnik tovrstnega šolstva.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|27. 2. 2018
Spomini na otroštvo v mestu Kranj

Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

Spomini na otroštvo v mestu Kranj

Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Spomini na otroštvo v mestu Kranj

Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

VEČ ...|27. 2. 2018
Spomini na otroštvo v mestu Kranj

Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|20. 2. 2018
Državna sekretarka o Evropskem letu kulturne dediščine

Razvojnih potencialov kulturne dediščine na žalost ne prepoznamo dovolj. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je predstavila cilje in vizijo delovanja na tem področju. Glavni cilj je spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in prepoznavanju naše kulturne dediščine, najprej lastne identitete in nato tudi širše, naše umeščenosti v skupni evropski prostor.

Državna sekretarka o Evropskem letu kulturne dediščine

Razvojnih potencialov kulturne dediščine na žalost ne prepoznamo dovolj. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je predstavila cilje in vizijo delovanja na tem področju. Glavni cilj je spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in prepoznavanju naše kulturne dediščine, najprej lastne identitete in nato tudi širše, naše umeščenosti v skupni evropski prostor.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Državna sekretarka o Evropskem letu kulturne dediščine

Razvojnih potencialov kulturne dediščine na žalost ne prepoznamo dovolj. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je predstavila cilje in vizijo delovanja na tem področju. Glavni cilj je spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in prepoznavanju naše kulturne dediščine, najprej lastne identitete in nato tudi širše, naše umeščenosti v skupni evropski prostor.

VEČ ...|20. 2. 2018
Državna sekretarka o Evropskem letu kulturne dediščine

Razvojnih potencialov kulturne dediščine na žalost ne prepoznamo dovolj. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je predstavila cilje in vizijo delovanja na tem področju. Glavni cilj je spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in prepoznavanju naše kulturne dediščine, najprej lastne identitete in nato tudi širše, naše umeščenosti v skupni evropski prostor.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|13. 2. 2018
Dobrote s kmetije Gregurman

Sonja Cimerman s kmetije Gregurman je na pustni torek predstavila domačo ponudbo, od kakovostnih žit do domačih olj in sokov. Družinska kmetija ohranja dediščino dela na kmetiji in odnosa do zemlje. Ponujajo tisto, kar se je pred razvojem industrije, nudilo ljudem.

Dobrote s kmetije Gregurman

Sonja Cimerman s kmetije Gregurman je na pustni torek predstavila domačo ponudbo, od kakovostnih žit do domačih olj in sokov. Družinska kmetija ohranja dediščino dela na kmetiji in odnosa do zemlje. Ponujajo tisto, kar se je pred razvojem industrije, nudilo ljudem.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Dobrote s kmetije Gregurman

Sonja Cimerman s kmetije Gregurman je na pustni torek predstavila domačo ponudbo, od kakovostnih žit do domačih olj in sokov. Družinska kmetija ohranja dediščino dela na kmetiji in odnosa do zemlje. Ponujajo tisto, kar se je pred razvojem industrije, nudilo ljudem.

VEČ ...|13. 2. 2018
Dobrote s kmetije Gregurman

Sonja Cimerman s kmetije Gregurman je na pustni torek predstavila domačo ponudbo, od kakovostnih žit do domačih olj in sokov. Družinska kmetija ohranja dediščino dela na kmetiji in odnosa do zemlje. Ponujajo tisto, kar se je pred razvojem industrije, nudilo ljudem.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|6. 2. 2018
Aktivnosti ob Evropskem letu kulturne dediščine

Maja Dimitrovski, koordinatorica Evropskega leta kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo RS, je predstavila aktivnosti, ki jih pripravljajo za to leto. Njihov namen je spodbuditi zanimanje za dediščino, posebej med mladimi.

Aktivnosti ob Evropskem letu kulturne dediščine

Maja Dimitrovski, koordinatorica Evropskega leta kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo RS, je predstavila aktivnosti, ki jih pripravljajo za to leto. Njihov namen je spodbuditi zanimanje za dediščino, posebej med mladimi.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Aktivnosti ob Evropskem letu kulturne dediščine

Maja Dimitrovski, koordinatorica Evropskega leta kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo RS, je predstavila aktivnosti, ki jih pripravljajo za to leto. Njihov namen je spodbuditi zanimanje za dediščino, posebej med mladimi.

VEČ ...|6. 2. 2018
Aktivnosti ob Evropskem letu kulturne dediščine

Maja Dimitrovski, koordinatorica Evropskega leta kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo RS, je predstavila aktivnosti, ki jih pripravljajo za to leto. Njihov namen je spodbuditi zanimanje za dediščino, posebej med mladimi.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|30. 1. 2018
Dediščina pritrkavanja

Dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja, raziskovalka, je predstavila bogastvo pritrkavanja v našem prostoru. Tradicija pritrkavanja je pestrejša, kot si morda večina predstavlja.

Dediščina pritrkavanja

Dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja, raziskovalka, je predstavila bogastvo pritrkavanja v našem prostoru. Tradicija pritrkavanja je pestrejša, kot si morda večina predstavlja.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Dediščina pritrkavanja

Dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja, raziskovalka, je predstavila bogastvo pritrkavanja v našem prostoru. Tradicija pritrkavanja je pestrejša, kot si morda večina predstavlja.

VEČ ...|30. 1. 2018
Dediščina pritrkavanja

Dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja, raziskovalka, je predstavila bogastvo pritrkavanja v našem prostoru. Tradicija pritrkavanja je pestrejša, kot si morda večina predstavlja.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|23. 1. 2018
Unescova konvencija o varovanju dediščine

Mag. Adela Pukelj s Slovenskega etnografskega muzeja je spregovorila o Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni.

Unescova konvencija o varovanju dediščine

Mag. Adela Pukelj s Slovenskega etnografskega muzeja je spregovorila o Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Unescova konvencija o varovanju dediščine

Mag. Adela Pukelj s Slovenskega etnografskega muzeja je spregovorila o Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni.

VEČ ...|23. 1. 2018
Unescova konvencija o varovanju dediščine

Mag. Adela Pukelj s Slovenskega etnografskega muzeja je spregovorila o Unescovi konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|16. 1. 2018
Dejavnosti v Narodni galeriji ob Evropskem letu kulturne dediščine

Dediščina je okoli nas, povsod nas obdaja. Kulturna dediščina nas povezuje v vsej svoji raznolikosti. V Narodni galeriji so se tudi z mednarodnimi povezavami vključili v Evropsko leto kulturne dediščine.

Dejavnosti v Narodni galeriji ob Evropskem letu kulturne dediščine

Dediščina je okoli nas, povsod nas obdaja. Kulturna dediščina nas povezuje v vsej svoji raznolikosti. V Narodni galeriji so se tudi z mednarodnimi povezavami vključili v Evropsko leto kulturne dediščine.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Dejavnosti v Narodni galeriji ob Evropskem letu kulturne dediščine

Dediščina je okoli nas, povsod nas obdaja. Kulturna dediščina nas povezuje v vsej svoji raznolikosti. V Narodni galeriji so se tudi z mednarodnimi povezavami vključili v Evropsko leto kulturne dediščine.

VEČ ...|16. 1. 2018
Dejavnosti v Narodni galeriji ob Evropskem letu kulturne dediščine

Dediščina je okoli nas, povsod nas obdaja. Kulturna dediščina nas povezuje v vsej svoji raznolikosti. V Narodni galeriji so se tudi z mednarodnimi povezavami vključili v Evropsko leto kulturne dediščine.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|9. 1. 2018
V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov

Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.

V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov

Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov

Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.

VEČ ...|9. 1. 2018
V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov

Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|2. 1. 2018
Pomen in namen evropskega leta kulturne dediščine

Generalni direktor Javnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin je ob začetku Evropskega leta kulturne dediščine 2018 opisal vsebino mednarodne pobude in osnovni namen celoletnega dogajanja.

Pomen in namen evropskega leta kulturne dediščine

Generalni direktor Javnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin je ob začetku Evropskega leta kulturne dediščine 2018 opisal vsebino mednarodne pobude in osnovni namen celoletnega dogajanja.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Pomen in namen evropskega leta kulturne dediščine

Generalni direktor Javnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin je ob začetku Evropskega leta kulturne dediščine 2018 opisal vsebino mednarodne pobude in osnovni namen celoletnega dogajanja.

VEČ ...|2. 1. 2018
Pomen in namen evropskega leta kulturne dediščine

Generalni direktor Javnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin je ob začetku Evropskega leta kulturne dediščine 2018 opisal vsebino mednarodne pobude in osnovni namen celoletnega dogajanja.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|10. 11. 2018
Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|20. 11. 2018
Bonton - Bojana Košnik Čuk

O bontonu smo ponovno spregovorili s strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk. Med drugim smo se dotaknili pošiljanja vabil, medsebojnega pozdravljanja in poslovnega odnosa.

Bonton - Bojana Košnik Čuk

O bontonu smo ponovno spregovorili s strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk. Med drugim smo se dotaknili pošiljanja vabil, medsebojnega pozdravljanja in poslovnega odnosa.

Marjan Bunič

svetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 11. 2018
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. november 2018 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. november 2018 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Radio Ognjišče

družbapolitikakomentar

Doživetja narave

VEČ ...|16. 11. 2018
3500 km ameriške divjine

Gostili smo prvega Slovenca, ki je prehodil Apalaško pot, eno najstarejših daljinskih pešpoti, ki teče vporedno z Atllantsko obalo. 14 zveznih držav, od Georgie do Maina in skupaj 142 kilometrov vzpona. Mati vseh poti je divjinska pot, kjer sicer pohodnikov ne manjka, a hkrati so ti več kot teden dni hoje oddaljeni od civilizacije. Jakob J. Kenda, ki ga poznamo kot prevajalca Harryja Potterja, jo je prehodil leta 2017 in o tem napisal potopisni roman.

3500 km ameriške divjine

Gostili smo prvega Slovenca, ki je prehodil Apalaško pot, eno najstarejših daljinskih pešpoti, ki teče vporedno z Atllantsko obalo. 14 zveznih držav, od Georgie do Maina in skupaj 142 kilometrov vzpona. Mati vseh poti je divjinska pot, kjer sicer pohodnikov ne manjka, a hkrati so ti več kot teden dni hoje oddaljeni od civilizacije. Jakob J. Kenda, ki ga poznamo kot prevajalca Harryja Potterja, jo je prehodil leta 2017 in o tem napisal potopisni roman.

Blaž Lesnik

naravahojaApalaška potAmerika

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 11. 2018
Nikodemovi večeri, Teden zaporov

O Nikodemovih večerih v Ljubljani in Mariboru, z zaporniškim vikarjem Robertom Friškovcem smo govorili o tednu zaporov, pripravili smo poročili o prazovanju godu sv. Stanislava Kostke v Zavodu Sv. Stanislava in obletnice cerkve za Bežigradom v Ljubljani, napovedali smo prihajajoči Teden Karitas in o molitvi očenaš.

Nikodemovi večeri, Teden zaporov

O Nikodemovih večerih v Ljubljani in Mariboru, z zaporniškim vikarjem Robertom Friškovcem smo govorili o tednu zaporov, pripravili smo poročili o prazovanju godu sv. Stanislava Kostke v Zavodu Sv. Stanislava in obletnice cerkve za Bežigradom v Ljubljani, napovedali smo prihajajoči Teden Karitas in o molitvi očenaš.

Matjaž Merljak

infocerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 11. 2018
Začetek Knjižnega sejma - Sakralni abonma MePZ Ignacij Hladnik Tomaž Meglič

Začetek Knjižnega sejma - Sakralni abonma MePZ Ignacij Hladnik Tomaž Meglič

Jože Bartolj

Me PZ Ignacij HlanikTomaž Megličsakralni abonmaRequiem Iver Kleiveknjižni sejemkultura

Naš pogled

VEČ ...|20. 11. 2018
Vse teče

Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

Vse teče

Razmišljanje sodelavke radia Ognjišče Mateje Subotičanec.

Mateja Subotičanec

družbakomentar

Melodije s harmoniko

VEČ ...|20. 11. 2018
Ansambel Banovšek

Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.

Ansambel Banovšek

Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.

Ivan Hudnik

glasbapogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Dediščina Tržišča

Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina