Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2025
Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

svetovanjeekologijaokoljedigitalni odpadkioblakstrežnik

Svetovalnica

Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

VEČ ...|3. 2. 2025
Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

Blaž Lesnik

svetovanjeekologijaokoljedigitalni odpadkioblakstrežnik

Svetovalnica

VEČ ...|31. 5. 2022
Ločevanje odpadkov

V tokratni oddaji smo govorili o odpadkih in dilemah pri njihovem odlaganju. Kaj sodi v kateri zabojnik, je še vedno za marsikoga vprašanje, na katerega si ne zna odgovoriti. Odgovore je podal naš tokratni gost Jože Gregorič iz podjetja Vo-Ka Snaga.

Ločevanje odpadkov

V tokratni oddaji smo govorili o odpadkih in dilemah pri njihovem odlaganju. Kaj sodi v kateri zabojnik, je še vedno za marsikoga vprašanje, na katerega si ne zna odgovoriti. Odgovore je podal naš tokratni gost Jože Gregorič iz podjetja Vo-Ka Snaga.

svetovanjeodpadki

Svetovalnica

Ločevanje odpadkov

V tokratni oddaji smo govorili o odpadkih in dilemah pri njihovem odlaganju. Kaj sodi v kateri zabojnik, je še vedno za marsikoga vprašanje, na katerega si ne zna odgovoriti. Odgovore je podal naš tokratni gost Jože Gregorič iz podjetja Vo-Ka Snaga.

VEČ ...|31. 5. 2022
Ločevanje odpadkov

V tokratni oddaji smo govorili o odpadkih in dilemah pri njihovem odlaganju. Kaj sodi v kateri zabojnik, je še vedno za marsikoga vprašanje, na katerega si ne zna odgovoriti. Odgovore je podal naš tokratni gost Jože Gregorič iz podjetja Vo-Ka Snaga.

Tanja Dominko

svetovanjeodpadki

Pogovor o

VEČ ...|27. 2. 2019
Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

politikaodpadkidružba

Pogovor o

Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?
V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.
VEČ ...|27. 2. 2019
Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?
V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

Andrej Šinko

politikaodpadkidružba

Svetovalnica

VEČ ...|4. 9. 2018
Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?

Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?

Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

svetovanjenaravaekologijaodpadki

Svetovalnica

Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?
Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.
VEČ ...|4. 9. 2018
Očistimo Slovenijo 2018 - zakaj in kako?
Društvo Ekologi brez meja tretjič in zadnjič pripravljajo vseslovensko čiščenje Slovenije. Koliko je v registru vseh divjih odlagališč, kaj se bo čistilo in kako se pridružiti? S Katjo Sreš smo govorili tudi o plastičnih vrečkah, kaznih za tiste, ki smetijo in odlagajo odpadke v naravi ter o tem, zakaj je tokratno čiščenje nepreklicno zadnje.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaekologijaodpadki

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|25. 6. 2025
Alojz Kovšca o politiki, vojnah in lovstvu

V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.

Alojz Kovšca o politiki, vojnah in lovstvu

V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 7. 2025
V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgalerija Prešernovih nagrajencevMarko ArnežValentin Oman

Spominjamo se

VEČ ...|2. 7. 2025
Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 7. 2025
Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

s. Meta Potočnik

polžev vsadekprojekt Silenceslovenski znakovni jezik

Svetovalnica

VEČ ...|2. 7. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjepravne zagateMateja Maček