Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.
Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.
Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf razmišlja o božiču kot svetem trenutku. Spominja se Marije, ki je rodila Jezusa in ga položila v jaslice v Betlehemu. Angeli nas vodijo k Božjemu otroku in spodbujajo k molitvi ter delu za mir. Pomislimo na tiste, ki so osamljeni in potrebni topline. Poiščimo svetlobo Božjega veselja v jaslicah in naj nas Bog varuje ter razsvetljuje v novem letu.
Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf razmišlja o božiču kot svetem trenutku. Spominja se Marije, ki je rodila Jezusa in ga položila v jaslice v Betlehemu. Angeli nas vodijo k Božjemu otroku in spodbujajo k molitvi ter delu za mir. Pomislimo na tiste, ki so osamljeni in potrebni topline. Poiščimo svetlobo Božjega veselja v jaslicah in naj nas Bog varuje ter razsvetljuje v novem letu.
Nedolgo nazaj sem bil izzvan z iskrenim vprašanjem o pomenu in uporabni vrednosti krščanske, predvsem sodobne krščanske glasbe in bom zato v nekaj mislih poskušal sebi in drugim odgovoriti na to vprašanje. Ali ima torej ta duhovna glasba, ki je mnogokrat označena kot glasba za mlade, za kristjane in seveda tudi za nas katoličane kakšno resnično vrednost …
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Nedolgo nazaj sem bil izzvan z iskrenim vprašanjem o pomenu in uporabni vrednosti krščanske, predvsem sodobne krščanske glasbe in bom zato v nekaj mislih poskušal sebi in drugim odgovoriti na to vprašanje. Ali ima torej ta duhovna glasba, ki je mnogokrat označena kot glasba za mlade, za kristjane in seveda tudi za nas katoličane kakšno resnično vrednost …
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Z župnikom iz Velikega Gabra, z g. Janezom Jeromnom smo govorili o človekovi želji po pripadnosti ter o Jezusovem razumevanju ljubezni.
Z župnikom iz Velikega Gabra, z g. Janezom Jeromnom smo govorili o človekovi želji po pripadnosti ter o Jezusovem razumevanju ljubezni.
Pred dobrim mesecem se je začelo novo šolsko, zdaj pa še študijsko leto. Kako spodbuditi mlade, da se vsak dan znova v preizkušnjah in obveznostih odločijo slediti Jezusu in postanejo aktivni kristjani? Na to vprašanje je odgovarjal koordinator youngCaritas Maribor Florjan Ungar.
Pred dobrim mesecem se je začelo novo šolsko, zdaj pa še študijsko leto. Kako spodbuditi mlade, da se vsak dan znova v preizkušnjah in obveznostih odločijo slediti Jezusu in postanejo aktivni kristjani? Na to vprašanje je odgovarjal koordinator youngCaritas Maribor Florjan Ungar.
Tudi danes bomo govorili o čuječnosti, ki nam pomaga k večji umirjenosti in zbranosti v našem hitrem in raztresenem tempu življenja. Brez truda seveda ne gre, saj se mora človek, ki želi na to pot, zavezati dnevnim vajam. A trud se splača. Nekatere raziskave so pokazale, da izvajanje čuječnosti zmanjša stres in bolečino ter celo izboljša splošno kakovost življenja. Več o tem nam bosta povedala moja današnja gosta zakonca in psihoterapevta Miha in Marinka Černetič.
Tudi danes bomo govorili o čuječnosti, ki nam pomaga k večji umirjenosti in zbranosti v našem hitrem in raztresenem tempu življenja. Brez truda seveda ne gre, saj se mora človek, ki želi na to pot, zavezati dnevnim vajam. A trud se splača. Nekatere raziskave so pokazale, da izvajanje čuječnosti zmanjša stres in bolečino ter celo izboljša splošno kakovost življenja. Več o tem nam bosta povedala moja današnja gosta zakonca in psihoterapevta Miha in Marinka Černetič.
Sveti Duhu je tihi gost naše duše, kot ga imenuje sv. Avguštin. Je naš Tolažnik, ki nas s svojo močjo utrjuje, da premagujemo naše telesne slabosti.
Sveti Duhu je tihi gost naše duše, kot ga imenuje sv. Avguštin. Je naš Tolažnik, ki nas s svojo močjo utrjuje, da premagujemo naše telesne slabosti.
Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.
Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.