Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2021
Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

svetovanješolstvokoronavirusotrocimladostnikiodnosi

Svetovalnica

Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

VEČ ...|15. 1. 2021
Šolanje na daljavo

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret. 

Tanja Dominko

svetovanješolstvokoronavirusotrocimladostnikiodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

koronavirusmaskerušenje vladešolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.
VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar

koronavirusmaskerušenje vladešolstvopolitika

Komentar Družina

VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Komentar Družina

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek
VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Informativni prispevki

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.
VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Helena Križnik

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2020
Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?

Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?

Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

infošolstvokoronavirus

Informativni prispevki

Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?
Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
VEČ ...|19. 3. 2020
Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?
Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

Alen Salihović

infošolstvokoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|10. 3. 2020
Vzgoja za vrednote

Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

Vzgoja za vrednote

Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

svetovanjeizobraževanjekatoliško šolstvo

Svetovalnica

Vzgoja za vrednote
Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?
VEČ ...|10. 3. 2020
Vzgoja za vrednote
Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjekatoliško šolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

svetovanješolstvo

Svetovalnica

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.
VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Tanja Dominko

svetovanješolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.
VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

Jože Bartolj

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu
Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.
VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu
Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Tanja Dominko

družbapolitikašolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

politikasodstvošolstvo

Informativni prispevki

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politikasodstvošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.
VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

šolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu
Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.
VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu
Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Ivan Štuhec

šolstvopolitika

Za življenje

VEČ ...|12. 1. 2019
Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Za življenje

Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.
VEČ ...|12. 1. 2019
Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

Nataša Ličen

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 1. 2019
20 let izhajanja revije Vzgoja

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.

20 let izhajanja revije Vzgoja

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Informativni prispevki

20 let izhajanja revije Vzgoja
Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.
VEČ ...|10. 1. 2019
20 let izhajanja revije Vzgoja
Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.

Nataša Ličen

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 12. 2018
Vrtec Naš otrok iz Celovca

Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Vrtec Naš otrok iz Celovca

Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.
VEČ ...|16. 12. 2018
Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Matjaž Merljak

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.
VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 9. 2018
Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem

22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.

Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem

22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem
22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.
VEČ ...|23. 9. 2018
Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem
22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.

Matjaž Merljak

rojakiinfošolstvo

Pogovor o

VEČ ...|2. 5. 2018
O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek

S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.

O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek

S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.

šolstvo

Pogovor o

O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek
S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.
VEČ ...|2. 5. 2018
O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek
S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.

Tone Gorjup

šolstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|16. 1. 2021
Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Damijana Medved

založništvoknjige

Duhovna misel

VEČ ...|22. 1. 2021
Igra skrivanja in hrepenenja

Mladi bi rekli: “Kot v filmu.” Pride Jezus, hudobni duhovi, ta isti, o katerih se snemajo grozljivke

Igra skrivanja in hrepenenja

Mladi bi rekli: “Kot v filmu.” Pride Jezus, hudobni duhovi, ta isti, o katerih se snemajo grozljivke

Simon Potnik

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2021
Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Nataša Ličen

svetovanješolamladikoronavirusodnosiotroci

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Pogovor o

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|21. 1. 2021
O treh grahih

O, ta pravljica pa ima vse, kar mora prava pravljica imeti: revnega mladeniča, zalo grofovo hčer, čarobnega možička in groznega zmaja. Pa konec. Tudi konec je tak, kot mora biti v pravljicah. A kakšen? Hm, o tem pa ne povemo nobene ... Prisluhnite.

O treh grahih

O, ta pravljica pa ima vse, kar mora prava pravljica imeti: revnega mladeniča, zalo grofovo hčer, čarobnega možička in groznega zmaja. Pa konec. Tudi konec je tak, kot mora biti v pravljicah. A kakšen? Hm, o tem pa ne povemo nobene ... Prisluhnite.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 1. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 1. 2021
Odprtje kulturnih ustanov - Jože Snoj knjiga - Placido Domingo 80 let

Odprtje kulturnih ustanov - Jože Snoj knjiga - Placido Domingo 80 let

Jože Bartolj

kulturaglasba

Komentar tedna

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja

družbakomentarpolitika